• Po daljšem deževnem obdobju se nam je obetal sončen dan. Izkoristili smo lepo priložnost in se 7.3.2024 napotili na Vremščico. Brez skrbi pa ni šlo, na isti dan se je odvijal občni zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, rektorici ga. Mariji Podvršič sem obljubil, da se bomo zvečer javili na občnem zboru.

Po nič obetavni jutranji megli smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Prestopili smo na vlak za Gornje Ležeče in se udobno odpeljali dogodivščinam naproti. Ko se je vlak za Borovnico povzpel na Logaško planoto se je megla razkadila in uživali smo v razgledih. Kmalu smo bili v Pivki, po vožnji skozi dva predora smo že izstopili na postaji Gornje Ležeče.

Vas Gornje Ležeče je obešena na obronke Vremščice. Prebivalci so se preživljali s kmetijstvom. Vas je strnjenem naselju v okolici so vidne njive, više nad vasjo so vidne terase, kjer so pridelovali kvalitetno črno vino za katerega so se Tržačani stepli. Danes živijo v vasi ostareli kmetovalci, ki kmetujejo za svoje potrebe in za veselje. Lani so imeli srečo, sadnega drevja pri njih ni uničila slana, skoraj pri vsaki hiši ponujajo žganje. Nekaj žganja sem kupil saj v okolici Grosupljega lani ni bilo sadja in žganja ni mogoče dobiti.

Ogledali smo si vas ter se napotili po označeni poti na naš cilj. Po polurnem razvajanju po ravni poti se je pot grdo nagnila in malo smo zmanjšali tempo. Po dveh urah hoje skozi gozd smo se našli na travnatem vrhu. Preštudirali smo vse okrog ležeče vrhove, nato smo se po slemenu premaknili do obnovljene cerkvice Sv. Urbana. Bilo je sončno, okrog cerkve so postavljene klopi za popotnike.

Udobno smo se namestili in uživali v s soncem obsijani pokrajini.

Pot navzdol je bila lažja, ustavili smo se še v vasi. Gospodar kmetije mi je povedal svojo zgodbo, kupil sem nekaj žganja. Napotili smo se proti železniški postaji saj bo naš vlak malu prispel. V Grosuplje smo prispeli še pravočasno, občni zbor se je že končal, prišli smo na najlepši del zbora, člani so klepetali med sabo ter se smejali, dobilo se je tudi nekaj za popiti in za prigrizniti. Pozdravili smo našo rektorico in ji zaželeli uspešno vodenje naše univerze.

Besedilo in fotografije Anton Rajh

(Skupno 29 obiskov, današnjih obiskov 1)