Petek, 2. januarja 2015
Zima nam je, kljub slabim obetom, pobelila božične in novoletne dni ter tako ustvarila pravo praznično razpoloženje. Pohodniki Univerze za tretje življenjsko obdobje smo lepoto s snežno odejo prekritega Radenskega polja občudovali na letošnjem prvem izletu 2. januarja.
Šli smo od parkirišča pod gradom Boštanj mimo boštanjske cerkve, ki je posvečena svetemu Martinu, in po obronku grajskega griča do severnega roba Radenskega polja, kjer teče rečica Dobravka. Na njenih bregovih so ostanki zmrzali kazali, kako se je v zadnjih dneh nivo vode spuščal. Pred dobrim tednom so bili na sosednjem jezeru tudi labodi, ob našem obisku pa so se očitno preselili nekam drugam.
Pot nas je nato vodila skozi vasico Zagradec in potem skozi spokojno, zasneženo naravo mimo Kopanja ob vzhodnem obrobju Radenskega polja. Zaradi svoje kraške osnove in številnih kraških posebnosti (presihajoče jezero, uvale, močila, ponori, ponikalnice) in posebnega okolja, ki nudi zavetje številnim redkim živalskim in rastlinskim vrstam, je polje zavarovano območje narave. Naš cilj pa so bile jame, v katere izginja rečica Šica.
Šica izvira v le dober kilometer oddaljeni Mali Račni, a je zaradi številnih meandrov, ki jih dela po južnem delu Radenskega polja, trikrat daljša. V podzemlje izgine v ponornih jamah pod pobočjem Mala Reber.
Najprej smo si ogledali Zatočno jamo, v katero se je tokrat dalo vstopiti, ko smo jo obiskali lani februarja, pa je bil vhod vanjo poplavljen.
Nato smo si ogledali Lazarjevo jamo, kamor prav tako odteka Šica. Osvetlili smo si jo z baklami in svetilkami ter občudovali ledene stalaktite in stalagmite.
Tretja jama, h kateri smo se podali, pa je Viršnica. Pravzaprav je to še en vhod v podzemni svet Šice, nastal pa je s podorom stropa ene od jam. Do nje smo se morali malce povzpeti, vendar so nam pot olajšali prizadevni jamarji, ki so skozi gozd naredili stopnice.
Vhod v jamo je nizek, takoj nato pa se razširi. Stopnice, ki vodijo do podzemne struge Šice pa pričajo, da je bila jama nekoč namenjena turističnim ogledom. Danes je mnogo bolj znana Županova jama, ki je tudi večja in lepša, za Viršnico pa vedo predvsem jamarji, ki raziskujejo pot, ki jo Šica opravi pod zemljo, preden se dobrih 5 km niže spet pokaže na površju kot eden od izvirov Krke.
Brez bakel in svetilk bi bili v tem podzemnem svetu izgubljeni.
Vračali smo se po isti poti, vendar nam je sicer zelo mrzel dan takrat že prijetno ogrelo zimsko sonce, pohod pa smo zaključili v baru Grad Boštanj.
Prispevek pripravila: Vida Curk
Fotografije: Anton Rajh in Vida Curk
Oznake: Radensko polje