Grosuplje-Zagreb, četrtek, 13. junija 2013.
Skupino za književnost sestavljajo slušateljice, ki rade potujejo. To dokazujemo vsako leto, ko organiziramo za vso UTŽO izlete v naše zamejstvo. Izletu v Potrno smo v začetku poletja za slušateljice književnosti dodale ogled Picassove razstave v Zagrebu.
Večina se je tudi iz Grosupljega do Ljubljane pripeljala z vlakom. Na kolodvoru smo kupile skupinsko katro do Zagreba. Presedle smo na mednarodni vlak. Sedem nas je bilo, zato smo prisedle v dva kupeja. Hitro smo navezale stik z drugimi potniki in med kramljanjem je pot do meje hitro minila. Po pregledih na carini smo hitro prispele v Zagreb.
Najprej smo popile kavo v čudovitem ambientu arheološkega muzeja. Še bi posedale in klepetale, pa nas je že vabil Gornji grad in Klovićev muzej. Picasso – mojstrovine je bila preprosto naslovljena retrospektivna razstava del španskega umetnika Pabla Picassa. Na ogled je bilo 56 slik in kipov ter 40 fotografij iz Nacionalnega Picassovega muzeja v Parizu, ki zajemajo vsa obdobja Picassovega umetniškega ustvarjanja.
Avtorica razstave, direktorica Nacionalnega muzeja Picasso v Parizu Anne Baldassari, je v 12 dvoranah Klovićevih dvorov umetnine razvrstila v kronološkem zaporedju, od slike Človek s kapo iz leta 1895, ki jo je narisal kot štirinajstletni fant, pa do umetnin iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja – od modre, rožnate, kubistične in klasične faze, preko protokubizma in njegovih raziskav Afrike do del, ki vsebujejo elemente nadrealističnega, primitivističnega in ekspresionističnega slikarstva. Postavitev zaključuje avtoportret, ki ga je slikar narisal tik pred smrtjo leta 1971. Videti je mogoče slike, kot so Gospodične iz Avignona (1905), Glava moškega (1908), Moški z brki (1914), Ženska z ovratnikom (1926), Zajtrk na travi po Manetu (1960), Objem (1970) in mnoge druge. Gre za umetnine, ki jih Picasso ni želel prodati, ker jih je ocenil kot najboljše ali najbolj intimne in čeprav razstavljena v muzeju v Parizu so še vedno v lasti njegove družine. Ob razstavi so predvajali tudi dokumentarni film Skrivnost Picassa avtorja Henrija-Georgesa Couzota. Picassova dela so v Zagreb prispela iz Hong Konga in so se po končani razstavi vrnila v Picassov muzej, ki so ga prenovili. Zadnja tri leta, v času prenove, so umetnine prepotovale Evropo, Bližnji Vzhod, Japonsko, Rusijo, ZDA, Tajvan, Avstralijo in Kitajsko.
Po ogledu smo na vlak pospremile Majdo, ki je imela obveznosti v Ljubljani, ostale pa smo si še ogledale Meštrovićev atelje na Gornjem gradu in razstavo v njem, Markovo cerkev, tržnico, katedralo, sprehodile smo se po Ilici, na poti proti železniški postaji pa smo videle še Metropolitansko knjižnico v Zagrebu, kjer hranijo Valvasorjevo zapuščino, lep botanični vrt, zanimivo pa je bilo tudi dogajanje okoli hotela Esplanade, kjer je bil sprejem za tuje in domače diplomatske predstavnike, saj se je bližal sprejem Hrvaške v Evropsko skupnost.
Vožnja domov je minila brez zapletov, ob prijetnem kramljanju. Vse smo ugotovile, kako prijetna je vožnja z vlakom. Ker smo imeli zamudo, v Dobovi so namreč sumljivega potnika odstranili z vlaka, smo prosile sprevodnike, če zadržijo vlak iz Ljubljane proti Grosupljemu. V Ljubljani nas je vlak res počakal.
To je bil nepozaben izlet. Poleti smo se srečevale vsak torek ob 9. uri v kavarni Mestne knjižnice Grosuplje in beseda je pogosto nanesla prav na ta izlet z vlakom. Prebrale smo še nekaj pesmi iz knjige Miroslava Krleže Balade Petrice Kerempuha in se spominjale lepe in pregledne razstave Pabla Picassa.
Zapisala: Marija Samec