Pozdravljeni, naj nam bo letošnje leto s srečo, da bo corona res milejša in ne
bodo bolnice prenartpane, kajti kot vidimo izginila ne bo. Stari smo zadosti da
se bomo obnašali odgovorno do sebe in drugih.
Slovenska UTŽO ima v naslovu napisano tudi – Združenje za izobraževanje in
družbeno vključenost -. Naša dobra duša Dora nam vedno prepošlje vse dopise
krovne 3U. Letošnje vodilo je , kot ste lahko prebrali, -Raziskovalno učenje na
UTŽO in tri vprašalnice: ZAKAJ, KAKO in ZA KOGA ? Strokovni posvet mreže
slovenskih UTŽO bo 20. oktobra v Ljubljani kjer bodo svoja videnja predstavili
1. dr. Ana Krajnc -3U so pomemben socialni subjekt v lokalni skupnosti
2. dr. Mlinar – Skupnostna znanost – odprta znanost in
3. dr.Marko Radovan – O metodi raziskovalnega učenja
Nato bodo sledili še primeri dobrih praks.
Letos se tega posveta ne bom udeležila zaradi težav s kolkom, prosimo pa tiste ,
ki se bodo, da pozorno sledijo in nam nato posredujejo glavne misli in
poudarke.
Lahko pa posplošimo to vodilo na celotno delovanje UTŽO in bom povezala te
tri vprašalnice z našim splošnim poslanstvom.
Torej ZAKAJ ? Zakaj se sploh ukvarjati z izobraževanjem starejših ljudi.
Prepričana sem, da bi mi znali našteti celo vrsto dobrih razlogov, od treniranja
miselnih funkcij do izpolnitve neuresničenih želja iz aktivnih let in še vse vmes…
Ampak zakaj raziskovalno učenje ? Vsako učenje mora biti osmišljeno ! Nimamo
namreč več časa, da bi se učili nekaj – kar tako -.
Raziskujemo lahko pri vseh programih ki so razpisani: jeziki, fotografija,
slikarstvo, zgodovina, književnost, računalništvo, debatne skupine, tudi
pohodništvo… Zastaviti si cilj kaj bomo raziskovali in temu slediti. Pri tujih
jezikih je pametno upoštevati učenje vseh štirih spretnosti, pri angl. reading ,
speaking , listening and writing skils , a koliko česa in kako , to se lahko prilagaja
skupini. Nekateri slušatelji so boljši v konverzaciji drugim bolj usteza delo na
jezikovnih strukturah,… naši mentorji so vsi izkušeni in vedo kako je pametno
voditi skozi vse aktivnosti za čim boljši rezultat. A raziskovati v tujem jeziku to
je šele tisto najbolj zabavno. Slikarstvo je eno samo raziskovanje saj je slikarska
spretnost in tehnika samo orodje za dosego nekega cilja. Ali je lahko študij
književnosti, zgodovine, umetnosti raziskovalen? Seveda. Študij literarnega dela
nas privede ne le do znanja, ampak do spoznanj, študij zgodovine do
razumevanja sedanjosti, itd. itd….Tudi ob planinarjenju se lahko razgovorimo o
Kugyju ali o Messnerju o visokogorskem rastlinju ali pa o topljenju ledenikov…

Torej je vprašanje KAKO ? omejeno le z znanjem in odprtostjo mentorja in
angažiranostjo skupine.
Na vprašanje ZA KOGA ? boste tudi hitro našli odgovor – za nas , za vse…
Ampak ta VSI se polagoma že diferencira.
Dr. Marvin Formosa, gerantolog z Univerze na Malti objavlja v Zadnjem
zborniku, v katerem je tudi članek dr. Ane Krajnc . Piše da postmilenijska leta
odkrivajo velik porast starejših oseb, ki se vpisujejo na tradicionalne Univerze
in na neformane oblike študija. Še vedno je tak študij lociran bolj v mestih in ti
ljudje so mobilni, torej kognitivno zdravi. vendar se življenska doba tako
podaljšuje da nastaja t.i. četrto obdobje vseživljenskega učenja: 4U in
populacija preko 85 let, a to so nekako – Personae non gratae – . Kajti so bolj
krhki, manj mobilni, z omejenim življenskim prostorom.
Obstajajo programi ( v nekaterih domovih za starejše ) kot učenje za
vzdrževanje in utrjevanje osebnosti ( personhood ) in so večkrat del programa
v boju zoper demenco.
Sama pa vidim razliko tudi v tem, da prihaja nova generacija starejših ,
upokojencev, ki so drugačni od naše ali še tiste pred nami. Npr. so dosti bolj
računalniško pismeni, ker so že v svojih službah več uporabljali računalnike in
pametne telefone. Imajo morda tudi drugačna pričakovanja od študija na 3U…
Torej na vprašanje ZA KOGA ? Času in spremembam se je potrebno
prilagajati. Najlaže je to v skupinah, kjer imajo animatorji vse možnosti raziskati
želje in potrebe članov, mentorji pa po svojih sposobnostih in preferencah to
tudi uresničiti.
Nadvse dobro pa je ,da mentor postavi svoje standarde višje kot so splošna
pričakovanja. Študente mora vzpodbujati za zahtevnejše podvige kot sami
mislijo da zmorejo. in raziskovati in biti pogumni.
Tako bomo živi !

Zapisala Katja Bricelj,  fotografiral Ivo Puhar