Slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje že četrto leto zavzeto obiskujemo tečaj italijanskega jezika. Naša mentorica je Lucija Sašek, ki nas je že vse od začetka znala pritegniti in navdušiti. Že kmalu nas je seznanila z možnostjo udeležbe na tečaju italijanščine za tujce na Rimini academy v Riminiju. Čeprav smo bili v začetku skeptični, je sčasoma ideja toliko dozorela, da smo se letos odločili, da pa le ugotovimo, kako in kaj je tam v Riminiju.
Naša Jelka je vzela »komando« v svoje roke. Poslala je prvi e-mail v Rimini in kmalu je bilo vse dogovorjeno. Kar šest od skupno sedmih slušateljev se nas je odločilo, da odidemo preizkusit in dopolnit svoje znanje. Žal se ena od prijavljenih nove avanture zaradi objektivnih razlogov ni mogla udeležiti. Tako se nas je pet, oboroženih z napotki in nasveti naše mentorice, v soboto, 23. marca, odpeljalo novim dogodivščinam naproti.
Na šoli so nas lepo sprejeli. Počakali pa so nas tudi naši stanodajalci, kajti odločili smo se, da ne bomo stanovali skupaj, tako bomo prisiljeni spregovoriti v italijanščini. Vsak od nas je odšel k drugi družini, kar precej oddaljenimi med seboj. Kasneje smo soglasno ugotovili, da smo prišli točno v take družine, kot smo jih potrebovali, ali pa one nas. Zelo zanimive in prijetne izkušnje. Spoznali smo življenje v Italiji iz prve roke. Priporočamo. Navezali smo pristne stike in nekateri celo dolgoročne.
Akademija kot prostor ni kaj posebnega, kot bi bilo preurejeno malo večje stanovanje. Pisarna, tri učilnice, hodnik in sanitarije. Sprejela nas je direktorica, imajo tri profesorice in tajnika.
Odločili smo se za tečaj, ki je potekal 5 ur dnevno. Njihove pedagoške ure so 60-minutne.
Najprej smo pisali uvrstitveni test. Razporedili so nas v dve skupini. Bili smo skupaj z Rusinjami, Japonko in Tunizijcem. 2 uri sta bili namenjeni slovnici, 2 uri konverzaciji in posebej za nas še popoldne ena ura konverzacije. Ob zaključku smo spet pisali test in dobili certifikate. Nad našim znanjem, razgledanostjo in poznavanjem Italije in italijanske kulture so bili navdušeni. Patrizia je ves čas ponavljala: »Che bello!« Na koncu smo dobili še certifikat in se slikali. Fotografija je bila takoj tudi objavljena na njihovi facbook strani.
Čeprav je bilo tudi v Riminiju takrat slabo vreme, smo preživeli lep in delaven teden, pridobili izkušnje, kar pa je glavno – »spregovorili smo«. Priporočamo.
Privoščili smo si tudi izlet v San Marino.
Olga Meglen
Oznake: Rimini