V NARODNI GALERIJI BO DO  30. MAJA 2021,  NA OGLED RAZSTAVA FORTUNATA BERGANTA (1721-1769).

Razstava, ki sovpada s tristoletnico slikarjevega rojstva obsega več kot 40 del. Predstavlja nove ugotovitve, čeprav umetnikovo življenje in nekatera dela še danes ostajajo zastrta s tančico skrivnosti.

Med razstavljenimi deli so nekatera nova, oziroma znova odkrita , ki nam jih je v zadnjem času uspelo pridobiti za Narodno galerijo. Izgubljenima  in pred leti znova odkritima slikama PTIČAR in PRESTAR, zdaj lahko pridružimo nedavno pridobljen portret p.  Gabrijela Schwizna, ki se je  v Ljubljano vrnil iz Kanade.

Slikar Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja eden od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva, a z najbolj samosvojim in po večini zlahka prepoznavnim slikarskim slogom.

Slikar je z novo razstavo predstavljen v luči svojega časa, zlasti z vidika vplivov domačega in tujega okolja.

Cerkev Cisterijanskega samostana v Stični krasi slikarjev KRIŽEV POT. Leta 1766 je za stiškega opata naslikal štirinajst postaj KRIŽEVEGA POTA. Na zadnji- štirinajsti postaji se je slikar ponosno podpisal kot kapitolski umetnik.

Slušatelji krožka  umetnostne zgodovine smo si  razstavo ogledali pod strokovnim vodstvom dr. Ferdinanda Šerbelja, ki je sodeloval pri postavitvi razstave in izdaji kataloga razstavljenih del.

Zapisala: Andreja Smolič