Kohišče, 2. 6. 2019

Pred dobrimi štirimi leti so se predvsem slovenski kmetovalci, ki živijo na italijanski strani meje med Slovenijo in Italijo, odločili, da si njihove domače dobrote zaslužijo večjo pozornost, in tako

se je rodila ideja o enogastronomskem (preprosto bi to lahko prevedli pivsko prehranskem) pohodu, ki so ga po nekdanjem posestvu devinskih grofov poimenovali Kohišče. Izbrani datum pohoda je tretja nedelja v maju, toda letos, ko je bil na vrsti 5. pohod, je organizatorjem nagajalo vreme, zato je bil pohod šele 2. junija.

Krožno pot, ki je dolga 9 km, možno pa je izbrati tudi krajšo, dolgo 6 km, je možno začeti na različnih krajih, tudi v Brestovici na slovenski strani. Vsak prijavljeni pohodnik dobi majico in

kupon za kosilo v Kohišču, med potjo pa lahko na stojnicah poskuša domače kraške dobrote – odlična vina, žganja, salame, sire in oljčna olja.

Nekaj pohodnikov, članov pohodniške skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, se nas je kljub temu, da so se že začele akademske počitnice, odločilo, da vendarle

prehodimo to pot. Začeli smo s prijavo v Devinu, potem pa nas je zložna pot popeljala skozi kraje Tržaškega Krasa in mimo stojnic s kraškimi dobrotami. Sredi dneva smo si skupaj z

množico drugih pohodnikov, ki jih je v naravo zvabila prva lepa nedelja po deževnem maju, v Kohišču privoščili kosimo, pašto, kot se za te kraje spodobi. Po počitku smo nadaljevali krožno pot in jo po šestih urah zaključili v Devinu.

Vmes smo se povzpeli še na razgledni hrib Frščak. Pred nami je kot na dlani ležal Tržaški zaliv, s Trstom na levi in industrijskim predelom Tržiča na desni, pod nami pa se je v soncu kopal Devinski grad.

Pot mednarodnega enogastronomskega pohoda se delno prekriva z izobraževalno potjo muzeja na prostem na Grmadi. Grmada je najvišja točka pohoda pa tudi kraj, ki hrani številne spomine na bitke 1. svetovne vojne.

Na tej poti je zanimiva dvojna jama Karl in Zita. Tako jo je, da bi se poklonilo novemu cesarju, ki je leta 1916 nasledil Franca Jožefa, poimenovalo habsburško vojaško poveljstvo. Spotoma smo si ogledali tudi to jamo.

Dan, ki smo ga preživeli med številnimi slovenskimi in italijanskimi pohodniki in v krajih, ki jih nismo prav nič poznali, je bil poln čudovitih vtisov in resno smo začeli razmišljati o tem, da bi se tega pohoda še kdaj udeležili.

Besedilo Vida Curk
Fotografije Vida Curk in Danica Nežič

Oznake: Kohišče