Reka Pivka je ena najzanimivejših slovenskih rek, sodi v sistem kraške Ljubljanice. Pivka ni toliko zanimiva kakor vzhodni krak kraške Ljubljanice, ki teče čez Cerkniško polje in čez Planinsko polje ter Rakov Škocjan. Najbolj zanimiv del reke Pivke je končni tok – ponor v Postojnsko Jamo. Malokdo ve, da je reka Pivka oblikovala podzemlje Postojnske Jame. Pivko lahko vidimo na koncu njenega toka to je v Planinski Jami, kjer se z Rakom združi v Unico.

Gornji del porečja Pivke je zanimiv po tem, da se v večjem deževju , ko požiralniki več ne zmorejo odvajati vode, nabira voda na površju. Najprej se napolnijo vse kotanje, ki v deževnem obdobju tvorijo presihajoča jezera, če je vode preveč nastanejo velika poplavna območja. Poplave trajajo krajši čas, jezera so poplavljena tudi do šest mesecev. V poletnih mesecih kmetje na dnu jezer kosijo travo.
Pivško območje je veliko zato smo se odločili za ogled dveh večjih presihajočih jezer za Petelinjsko jezero in za Palško jezero. Iz Slovenske Vasi smo pri Ekomuzeju zavili desno in sledili planinskim znakom. Smerokazi so nas kmalu pripeljali do Petelinjskega jezera. Kljub dvodnevnemu deževju je bilo jezeru le delno napolnjeno z vodo, kraška tla so sproti posrkala vodo. Ogledali smo si vodno kotanjo, traktorsko pot ki je speljana kar v vodo. Poleti voda presahne in kmetje po jezeru kosijo travo. Opazili smo tudi točko do koder je voda segala v jeseni, ko je bila obilica dežja.
Po gozdni cesti skozi borov gozd smo se podali na enourni sprehod do Palškega jezera. Ob poti smo opazili nekaj ograjenih pašnikov, kmetje tukaj poleti pasejo živino. Pot nas je počasi vodila navzdol in prispeli smo na velik travnik na katerem je bila trava suha. Vode še nismo videli. Kje pa je jezero? Navigacijska naprava nam je pokazala, da smo še 5 minut od Palškega jezera. Ogledali smo si še kotanjo, kjer je voda odtekla, jezero si bomo prišli ogledat v jesen, ko bo res veliko dežja.
Ob povratku smo se ustavili še v Ekomuzeju. V muzeju smo si ogledali vse dogodke, ki se dogajajo na Pivškem skozi celoletno obdobje, rastlinski svet in živalski svet.
Zadovoljni smo se vrnili v Grosuplje.
Besedilo:    Anton Rajh, fotografije:  Anton Rajh in Ivo Puhar