Pohod na Polhograjsko Grmado – Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje

Petek, 6. 11. 2015

Lep in topel jesenski dan je bil skupaj z prijaznim povabilom vodnika Toneta vzrok, da se nas je 16 pohodnic in pohodnikov odločilo, da osvojimo vrh Polhograjske Grmade. Družbo nam je delala tudi psička Miša. Zbrali smo se ob 7. uri pred Kulturnim domom v Grosupljem, napolnili štiri avtomobile in se zapeljali do Polhovega Gradca. Avtomobile smo pustili na velikem parkirišči pod Gradom. Pot nas je vodila nazaj čez most, mimo gostilne Pratkar, nato pa mimo kamnite škarpe levo v hrib po označeni poti. Hitro smo se dvigali, saj je bila gozdna pot dokaj strma. Polhov Gradec in druge doline so ostajale v jutranji meglici. Občudovali smo Goro z cerkvico sv. Lovrenca, ki je bila obsijana s soncem. Po 20 minutah hoje skozi gozd smo prispeli do prvih travnikov, pot je postala zložnejša. Šli smo mimo zaselka Ravnek in mimo lovske koče, kjer smo se odžejali iz nahrbtnikov. Ob lovski koči je razpotje. Leva pot je bolj strma, skalnata, bolj razgledna in vodi na skalnati vrh Male Grmade (853 m), desna pot je zložnejša in gozdnata, s pogledom na ljubljansko kotlino in okoliške hribe in vodi na travnate strmine Velike Grmade (898 m). Zanimivo je, da sta časovno obe poti enaki. Za osvojitev obeh vrhov smo izbrali levo pot. Kar nekaj visokih naravnih stopnic je bilo potrebno premagati za osvojitev vrha Male Grmade. Nato smo sestopili do sedla in spet v hrib na Veliko Grmado. Jasno vreme in dobra vidljivost sta nam omogočala čudovite razglede: levo pod nami in proti zahodu na Goro in sv. Lovrenca, v dolini pa na Polhov Gradec. Pred nami na obzorju so se dvigali Julijci s Triglavom, bolj proti desni pa se je dvigal Tošč (1021 m), ki je tudi sosed Grmade. Desno proti vzhodni strani pa so se je kazala v meglo ovita Ljubljana. Pomalicali smo na vrhu Velike Grmade in si vzeli tudi dovolj časa ta izdaten počitek. Vračali smo se po zložnejši poti do lovske koče in nato po že prehojeni poti do parkirišča v Polhovem Gradcu.