˝Prav lepo je res na deželi, deželi, deželi…¨

FOTO ZGODBA

V torek, 26. julija  2016, se je skupina slušateljev literarne zgodovine in književnosti  pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje  odzvala povabilu pisatelja Ernesta Jazbinška ter  ga obiskala na njegovem vikendu na Polici.
Zbrali smo se pred mestno knjižnico, se razporedili v  vozila in se odpeljali na Polico.
Gospod Jazbinšek nas je pričakal na v naprej določenem zbirališču pri transformatorski postaji sredi vasi.

Odpeljal nas je do svojega vikenda na severovzhodnem pobočju Poliške kotline. Zbrali smo se na terasi njegovega drugega doma ter, kot se spodobi, nazdravili s šilcem domačega.

Posedli smo za bogato  obloženo mizo (nekaj malega smo prinesli tudi s seboj) ter se predali kulinaričnim užitkom.

Da bi se lažje odločili, kaj je boljše, je bilo potrebno poskusiti vse dobrote.

Na koncu smo ugotovili, da je dobro vse in da smo tudi najbolj razvajeni našli nekaj za svoj okus.

Ne samo hrana, navdušil nas je tudi čudovit razgled na Polico in njeno širšo okolico.

Okrepčani s hrano in lepotami narave  smo nadaljevali s sproščenim klepetom s pisateljem Jazbinškom.

Pa tudi drug drugemu smo imeli marsikaj povedati.

Nekateri, ki smo drugi dom gospoda Jazbinška videli tudi od znotraj , smo bili še posebno navdušeni nad izredno zanimivo in obsežno zbirko medalj in pokalov, ki jih je pisatelj Jazbinšek ” prislužil” v svoji bogati športni karieri.

Dobra hrana, čudovita narava, prijazen gostitelj in predvsem dobra družba so kar same od sebe izvabile iz grl nekaj prelepih slovenskih narodnih pesmi. Med njimii je bila tudi tista: Prav lepo je res na deželi… Lahko verjamete, da je bilo petje res ubrano, saj je večino udeleženk tega srečanja članic pevskega zbora U3, ki deluje v okviru UTŽO Grosuplje.

Še posebno lepo sta odmevala glasba in petje po poliški dolini, ko nam je gospoda Jazbinška uspelo pregovoriti, da vzame v roke harmoniko in se pridruži našim pevkam.

Ob ubranem petju in prijetnih zvokih, ki jih je iz svoje harmonike izvabljal gospod Jazbinšek, so nekatere tako zasrbele pete, da so kar zaplesale.

Toda vse, kar je lepo in prijetno, žal prehitro mine. Tako je bilo tudi z našim obiskom pri gospodu  Ernestu Jazbinšku.

Preostalo je le še povabilo, da naj pridemo še kdaj, in naša obljuba gospodu Jazbinšku, da se zagotovo še srečamo

in že smo se vkrcali v svoje jeklene konjičke,

si pomahali v slovo  in se odpeljali proti Grosupljemu ter tako zaključili še eno prijetno srečanje skupine za  literarno zgodovino in književnost Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.

Avtor foto zgodbe: Franci Zorko

Oznake: Ernest Jazbinšek, Polica