Sredi oktobra smo uresničili že dolgo načrtovano ekskurzijo na Koroško.
Najprej smo se ustavili pri Mariji na Otoku (Maria Wörth). Romarska cerkev, posvečena Mariji, je gotska stavba iz začetka 14. stoletja, nastala po požaru predhodne lesene cerkve. Notranjost deli mogočen steber na dva neenaka dela, nanj se opirajo baročni križni oboki.

Glavni prezbiterij je dvignjen, ker je pod njim romanska kripta. V manjšem prezbiteriju je krstilnica. Glavni oltar in prižnica sta
izjemno baročno delo iz sredine 17. stoletja. Pozornosti vreden je romanski portal na južni fasadi, ki zaradi terena ni na zahodni steni, kot je to običajno. Tam je še zimska ali roženvenska cerkvica, ki ima v prezbiteriju romanske freske iz leta 1155, najstarejši primer romanskega slikarstva na južnem Koroškem. Prezbiterij
zaključuje dragoceno okno s čudovitim vitrajem iz 15. stoletja, freske v ladji pa so gotske iz 14. stoletja.

Na robu pokopališča stoji okrogla romanska kostnica iz leta 1279 s polkrožno apsido, v zgornjem delu je kapela, kjer so bili obredi ob pokopih.

Nato smo se ustavili v Kotmari vasi (Köttsmanndorf). Cerkev, posvečena sv. Juriju, je s kornim zvonikom še romanska, gotika je dodala prezbiterij, barok pa opremo notranjščine. V sredi lepega baročnega oltarja je sočasen svetnikov kip. Češčenje svetega Jurija je bilo v teh krajih zelo razširjeno, saj simbolizira zmago nad zlom.

Posebej lepa je baročna kapela sv. Boštjana s kipom poveličanega svetnika, ob
straneh pa sta priljubljena kmečka svetnika sv. Notburga in sv. Izidor. Zanimive so postaje Križevega pota s konca 18. stoletja z napisi v stari slovenščini. Na pokopališču je gotski osmerokotni svetilnik s hišico za večno luč, odprto na 4 strani, kot je bil običaj na Koroškem.

V Bilčovsu (Ludmansdorf) je bila naša naslednja postaja. Cerkev sv. Jakoba je del romarske poti svetega Jakoba. Spet vidimo tipičen romanski korni zvonik, vrinjen nad gotizirano ladjo in prezbiterij; leta 1518 je svoje delo podpisal mojster Lampreht s pomočniki. Vsa oprema z oltarji vred je baročna iz sredine 18. stoletja. Sveti Jakob je osrednji kip glavnega oltarja, ob straneh pa sta apostola Matija in Matej ter še redovnika sv. Robert in sv. Bernard. Levi stranski oltar je posvečen Materi Božji, desni pa Janezu Krstniku. Tudi tu so postaje Križevega pota delo ljudskega umetnika v baročni tradiciji s slovenskimi napisi.
V vseh obiskanih cerkvah smo na zunanjščinah občudovali fresko svetega Krištofa z Jezuščkom na rami, obrnjeno proti vasi, saj je tudi pri nas znano, da je jutranji pogled nanj zagotovilo za srečen dan.

Goršetova galerija v Svečah v Rožu (Suetschach) je bila tokrat naša zadnja postaja.
France Gorše, rojen pri Sodražici 1897, je zadnji del svojega življenja, razočaran nad odnosom v domovini, ustvarjal v Svečah vse do svoje smrti 1986. Bil je izjemen kipar, izšolan pri Meštroviću v Zagrebu. Zapustil je izjemno obsežen opus v vseh kiparskih materialih in tehnikah. Da se ne vrne v Slovenijo, se je odločil leta 1972, ko mu je oblast  nerazumno prepovedala otvoritev že postavljene retrospektivne razstave v Kostanjevici; tudi katalog s tehtnim zapisom dr. Franceta Steleta je bil že natisnjen.
Goršetov zadnji opus v Svečah sedaj vestno vzdržuje družina Inzko – Weber v okviru Slovenskega kulturnega društva Kočna.
Naša ekskurzija, razpeta med doživetji umetnosti od romanike do danes, nas je spomnila, da slovenska umetnost ne obstaja samo v preozkih mejah današnje domovine.

Zapisala Agata Freyer

Oznake: Koroška