Rimini, september 2013
Na naši UTŽO Grosuplje sta v šolskem letu 2012/13 delovali dve skupini za italijanski jezik pod mentorstvom prof. Lucije Sašek. Obe skupini sta dokaj prizadevni v želji, da bi znanje jezika čim bolje izpopolnili. Tujega jezika se sicer v manjših skupinah, kakršni sta naši, da kar lepo naučiti, vendar je v okolju, kjer se jezik govori v vsakdanjem življenju, le drugače. Hitreje je mogoče napraviti »preskok« iz predhodnega razmišljanja v materinem jeziku v izražanje neposredno v tujem jeziku. Prav zaradi tega nas je naša mentorica spodbujala, da bi se udeležili vsaj kratkega tečaja italijanskega jezika v Italiji.
Naj napišem še par besed, kako so se nam odvijali dnevi v Riminiju v prvem tednu septembra. Šola se je začela ob 9h. Prvi dan smo opravili test, na osnovi katerega so nas uvrstili v ustrezno skupino. Pouk smo imeli skupaj z eno Japonko naših let ter z dvema dekletoma, eno iz Australije in eno iz Ukrajine. Naša vsakodnevna obveznost je obsegala tri šolske ure slovnice, dve uri komunikacije ter domačo nalogo v obliki vaj iz slovnice. Pet ur zaporedoma je bil kar dober zalogaj. Naša učiteljica za konverzacijo je zato peto uro posvetila lažjim temam. Med drugim smo se učili tudi napolitanske igre s kartami. Proste popoldneve pa smo izkoristili za medsebojno druženje. Z vremenom smo imeli srečo. Kljub napovedim, da bo v drugi polovici tedna slabo vreme, je deževalo le dvakrat ponoči. Tako smo imeli poleg šole tudi male počitnice s kopanjem v morju, obiskali smo San Marino in si ogledali znamenitosti Riminija.
Rimini je en sam spomenik. V predrimskem času so se tu naseljevali Etrurščani, Umbri, Grki in Galci. Iz rimske dobe so ostali znameniti Arco d’Avgusto, ki je najstarejši antični rimski slavolok, Tiberijev most, ostanki rimskega amfiteatra in zidu. Srednji vek je močno zaznamovala mogočna družina Malatesta, o čemer pričajo katedrala Tempio Malatestiana, grad in trdnjava Castel Sismondo in več gradov na okoliških gričih Riminija. Ime Malatesta pa se še danes tako pogosto pojavlja v vsakdanjem življenju, kot da je vplivna družina še vedno živa. Iz novejše zgodovine so opazni sledovi uporniškega Riminija proti fašizmu. Trg Piazza Gulio Cesare se je po osvoboditvi Riminija preimenoval v Piazza Tre Martiri v spomin na prve tri žrtve fašizma, ki so padle na tem trgu. O povezavi s samostojnim San Marinom priča predor in ostanki električne železnice med obema mestoma. San Marino je dajal zatočišče preganjanim med drugo svetovno vojno. Svobodoljubnost tudi sedanjih prebivalcev Riminija se opazi v pogovorih o aktualnih razmerah v Italiji in v svetu. Vsekakor, ko bolje spoznaš Rimini, zbledi predstava o obmorskem mestu z za nas nemogočimi peščenimi plažami z ležalniki tesno drug ob drugem, na katerih si ne predstavljamo pravih počitnic. Rimini je veliko več kot le običajno obmorsko mesto! Za nas je postal kraj, kamor bi se z veseljem še vrnili, predvsem zaradi prijetnih ljudi, ki smo jih srečali, in spodbude za nadaljnje učenje italijanskega jezika, ki smo jo tam dodatno dobili.
PS. : Na priloženi sliki so udeleženci skupine, ki je bila v Riminiju septembra, skupaj z učiteljicama in direktorico šole Accademia di Lingua e cultura Italiana Rimini.
Napisala Milojka Stanič