Slovenska pesem Igorja Pirkoviča
Mestna knjižnica Grosuplje, torek, 11. februarja 2014
Igor Pirkovič je urednik in novinar na nacionalni televiziji, urednik oddaje Tednik in avtor mnogih pogovornih oddaj. Lansko leto smo v Grosupljem poslušali koncert domoljubne pesmi Mati domovina, za katero je scenarij in vezno besedilo v verzih napisal Igor Pirkovič. V grosupeljski knjižnici pa je predstavil svojo zbirko pesmi o domovini Slovenska pesem.
Za uvod v domovinski večer je zapel Mešani pevski zbor Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Šele osem mesecev jih družijo tedenske vaje in to je bil njihov tretji nastop, drugi v Mestni knjižnici Grosuplje. Pod vodstvom dirigentke Gabrijele Cedilnik in korepetitorja Primoža Cedilnika so zazvenele tri pesmi: Jurija Fleišmana Pod oknom na besedilo Franceta Prešerna, Ota Čeruja Dve beli brezi na besedilo Zmaga Rafolta in Blaža Potočnika Ljubezen do domovine.
Igor Pirkovič je spregovoril o svojem nagnjenju do domoljubne pesmi. V slovenskem prostoru je domoljubje odrinjena tema, zato imamo težave s prepoznavanjem vrednot. Prav zato na televiziji in v življenju v svojih oddajah in v verzih sporoča svoj odnos do vsega, kar je slovensko, in to v času, ko se svojih korenin vse premalo zavedamo.
Domoljubje bi morali pokazati tudi v javnosti, obešati slovenske zastave, biti ponosni na svoj grb in himno. Ceniti bi morali svoj jezik, ki je pomemben element domoljubja. Šele ko človek nekaj časa živi v tujini, tako kot je on, se zave, kako ljuba mu je domovina.
»Že če v Celovec greš, v Trst al’ na Dunaj, sonce drugače sveti tam zunaj.« Štiri leta je preživel kot konzul Veleposlaništva Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini in takrat se ga je domovina zares dotaknila. Moramo pa ločiti državo in domovino. Državo oblikujejo politiki, marsikdaj delujejo v slabo svojih državljanov, domovina pa je tisto, kar nosimo v srcu. »Domovina ni kriva, da pesti jo kislo vreme, da je slaba volja živa in so davki nam v breme.« Rad opisuje tudi lepote slovenske dežele, saj je prepričan, da je redko kje toliko lepot na enem mestu. »Domovina je več ko meje države. Razpredena je, kjer živijo ljudje, ki pesem, besedo, srce očetnjave, ponesli so daleč, celo čez morje.«
Igor Pirkovič piše v svojem prostem času pesmi, ki govorijo o ljubezni do doma, domovine, ki je topla, lepa, čista, do matere, ognjišča, naroda. Tri ljubezni ga opredeljujejo: družina, vera in domovina, pri čemer ni čutiti nacionalizma. Močni simboli domovine so pesniku tudi roža, ki mu pomeni lepoto, mati, ki mu pomeni navdih za življenje in knjiga, ki pomeni modrost in spomin.
Zapisala Marija Samec
Fotografije Jana Roštan
Oznake: Pirkovič