V Grosupljem, ob 15-letnici UTŽO,
zbral se udeležencev je zbor,
ne star pa tudi ne mladostno nor.

Župan z besedo slavnostno in smelo
pohvalil in občudoval  njihovo je delo.

V stoletja sešteta njihova leta
zrcalijo bogato modrost.
Med njimi in mlajšimi pne se kot most.
Misli mladostne in prožne,
pri njih vse manj možne,
nadomestil plemeniti je razum.

Srečanja bil je to dan,
ko intelektualne vrednote privrele so na plan.
Pesem in beseda, kot prijazna soseda,
polepšali njihov sta dan.

Prisrčno nasmejani bili so zbrani,
ki v neskončnosti  pustili bodo sled.
Kot  kamen na Krasu ne dajo se času,
v ustvarjanju čutijo moč.

Nočejo brezplodno živeti,
usodo svojo v roke hočejo vzeti,
skozi delo kažejo  pogum.

Na UTŽO so se vpísali,
da lahko še naprej bi ustvarjali,
da misli bistre bi imeli
in v družbi izbrani bi živeli.