IMG_0073V četrtek, 19. 11. 2015, sem popeljal naše vrle pohodnice in pohodnike iz Univerze za tretjo obdobje Grosuplje na Brkine. To je svet, poln raznolikosti. Zapeljali smo se do Škocjana, znanega po znamenitih Škocjanskih jamah. ArtvizeŠli smo skozi vas Matavun in naprej proti vasi Naklo. Na jasi pred vasjo smo malo zavili s poti in si ogledali znameniti udor. Pred tisočletji se je strop v delu današnjih Škocjanskih jam udrl in tam je sedaj približno sto metrov globok udor – udor Skocjanskih jam, v ozadju Divacaprepad z navpičnimi stenami. Ogledali smo si vas Naklo in nadaljevali pot proti vasi Podgrad. V  dolini Sušice smo si ogledali nasade sadnega drevja, tu in tam je bilo na drevesih še slastno jabolko. Videli smo tudi manjšo čredo konj. stirje lepotciPrijazna gospa nam je povedala, do bodo zgradili nov hlev za konje v sicer nepozidani dolini, nudili bodo konje za športno jahanje. Mimoidoči bomo lahko kupili domač med, kajti zraven zasilnega hleva za konje je velik čebelnjak.

v dolini SusiceKmalu smo bili v zatrepu doline, kjer potok Sušica po 1 kilometru toka nad zemljo zopet ponikne. Naslednja je bila vas Podgrad pri Vremah. Ogledali smo si ruševine gradu Završnik. V gradu je živel nepravičen in zloben sodnik. Razjarjeni kmetje so sodnika pregnali, grad pa razrušili. Ohranjen pa je stol, na katerem je sodil hudobni sodnik. Stol varujejo v domači cerkvici.

Skozi gozd navkreber smo v dobri uri dosegli naš cilj, vas Artviže (817 m). To je lepa in pospravljena vas, skozi katero so  pred nekaj leti pripeljali Slovensko planinsko pot in domačini so se na to lepo pripravili.

IMG_0061Cerkev sv. Socerba je na vzpetini nad vasjo. Pihal je precej hladen veter in pripodil tudi meglo. Ura je bila blizu dvanajste, pa se je nekaj planink preizkušalo pri zvonenju. Opominjal sem jih, da si morajo nekaj zaželeti, potem bo zvonenje hasnilo. Odšli smo nazaj proti vasi. Pri prvi hiši nas je gostoljuben gospodar povabil v hišo, da se malo ogrejemo. Ponudil nam je čaj in kavo pa tudi slivovko je staknil.

Nazaj grede smo v gozdu pobrali še zadnje kostanje – brkinski so menda najboljši.
Dobro razpoloženi smo prišli do mraka nazaj do avtomobilov.
Naslednjič pa se bomo odpravili do sv. Miklavža.

Prispevek pripravil: Anton Rajh
Fotografije: Stane Peternel in Anton Rajh

(Skupno 7 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: