Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 24. februar 2015
4. večer 2. ciklusa
V mesecu februarju, ko se narava začne prebujati, ko se »ptički ženijo« in si tudi ljudje iščemo bližine sorodne duše, so naši glasbeniki M.ARS kvarteta izbrali salonsko glasbo s konca 18. in začetka 19. stoletja, članice in člani recitacijskega krožka UTŽO, ki so seveda vsi tudi člani Mestne knjižnice Grosuplje, pa so izbrali besedila na temo ljubezni.
Za sam uvod v večer je Katja Bricelj prebrala besedilo Jeanette Winterson Teža, moderno zgodbo o grških bogovih in ljubezni.
V glasbenem sporedu smo najprej poslušali Stare dunajske plese violinskega virtuoza in skladatelja Fritza Kreislerja (1875-1962), ki je bil eden najbolj iskanih mojstrov svojega časa. Kot skladatelj je najbolj znan po krajših skladbah za violino in klavir, ki so zaradi svoje priljubljenosti doživele številne priredbe za raznotere sestave. Med njimi so najbolj znane Liebesfreud (Ljubezensko veselje), Liebesleid (Ljubezenska bolečina) in Schön Rosmarin (Lepi rožmarin), ki so izšle leta 1905. Skupna jim je spevnost, polna stare dunajske očarljivosti in dunajskega duha.
S Heinejevo pesmijo Pri čaju je Kristina Oblak pričarala vzdušje lahkotnega salonskega klepeta o ljubezni, Ivo Puhar je z Lermontovo pesmijo 28. september dodal nekaj žalostnih tonov, Martin Oblak pa kanček nostalgije s Pavčkovo pesmijo Lan.
Drugi del koncerta je uvedla Rozi Fortuna z odlomkom iz biblijske Visoke pesmi. Glasbeniki violinistki Mojca Menoni Sikur in Vanja Bizjak Podlesek, violistka Mateja Ratajc in violončelist Martin Sikur pa so zaigrali Beethovnov Godalni kvartet op. 18, št. 1 v F-duru.
Ludwig van Beethoven (1770-1827) je napisal šestnajst godalnih kvartetov, ki sodijo med največja dela v tej panogi in predstavljajo hrbtenico kvartetne literature. Delimo jih v tri skupine, ki sovpadajo s skladateljevimi tremi ustvarjalnimi obdobji. Prvih šest kvartetov opus 18 je nastalo v Beethovnovem prvem ustvarjalnem obdobju, ko je še vsrkaval oblike in govorico Haydna in Mozarta. V drugo skupino spada pet kvartetov iz Beethovnovega zrelega obdobja (trije Ruski kvarteti op. 59, „Harfni“ kvartet op. 74 in kvartet op. 95 imenovan „Serioso“). Zadnjih pet kvartetov (op. 127, 130, 131, 132, 135) in Velika fuga op. 133 spadajo v zadnjo skupino, v kateri postane Beethoven mistik, ki išče nove svetove in dosega filozofsko globino in vzvišenost, ki je ni bilo dotlej v glasbi nikoli slišati.
Kvarteti opus 18 so bili objavljeni leta 1801, prvi obrisi pa segajo že v leto 1774. Z njimi se je Beethoven neustrašno podal na lastno pot v slogovnem in melodičnem smislu ter se oddaljil od predhodnikov. Srce sicer šegavega prvega kvarteta v F-duru je tragični drugi stavek Adagio affettuoso ed appassionato. Skozi komorno glasbo tudi Beethoven izražal svoje najgloblje in najbolj skrite misli. Ravno v obdobju nastanka prvih kvartetov se je Beethoven namreč zaljubil v 17-letno grofično Giulietto Guicciardi, ki jo je poučeval klavir. Poroko je preprečil grofičin oče, ker je bil Beethoven iz nižjega družbenega razreda. Verjetno je bila prav neizpeta ljubezen povod za ta stavek. Navdih zanj je po besedah izdajatelja Karla Amende našel v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija.
Štirim stavkom godalnega kvarteta so recitatorji poiskali ustrezna pesemska besedila.
Tragičnemu drugemu stavku je Franci Zorko dodal pesem Heinricha Heineja Lorelei, Marija Samec šaljivo Prešernovo Tri želje, za konec besednega dela večera pa je Katja Bricelj dodala še čustveno pesem Neže Maurerjeve Kadar ljubimo.
Izzveneli so zadnji takti Beethovnovega kvarteta v izvedbi odličnih glasbenikov M.ARS kvarteta. Romantična glasba nas je ponesla v drugačen svet, v svet zvokov, prijeten, brez hrupa in stresov. Kako ljudje potrebujemo odmike od vsakodnevnih obveznosti in bremen, kaže vse številčnejši obisk in splošno zadovoljstvo obiskovalcev naših večerov. V maju na petem koncertu, zadnjem v sezoni 2014/2015, bomo poslušali Mozartovo glasbo.
Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Vera Puhar
Oznake: barve glasbe in besede, koncert, literarni večer, ljubezen