Magdalenska gora je oblegana poleti in pozimi. Pohodniki z vseh strani jo obiskujejo, peš, s kolesi, posamezno, v dvoje, v spremstvu ljubljenčkov.

V soboto, 14. oktobra 2017, pa so se na Magdalenski gori zbrali številni pohodniki s posebnim namenom.  Člani Turističnega društva Šmarje – Sap so vabili na prireditev ob otvoritvi novih turističnih tabel, ki so v že lepo opisano in predstavljeno Pot kulturne dediščine Šmarja – Sapa povezalo tudi naše najpomembnejše arheološko najdišče.

Celo letošnje leto je TD Šmarje – Sap zbiralo gradivo in se seznanjalo z obdobjem halštata, starejše železne dobe, ki mu najdišče na Magdalenski gori pripada. Dolenjski muzej Novo mesto je letošnje leto imenoval za leto jantarja in pripravil zanimivo in pregledno razstavo. Šmarčani so si jo ogledali, da so si lažje predstavljali, kam sodi Magdalenska gora v širšem kontekstu arheologije. Jantarna pot je tekla prav čez naše območje, zato so odkrili toliko unikatnih jantarnih izdelkov v ženskih grobovih. Razstava jim je dvignila samozavest, saj so dobili potrjeno, da je bilo to območje eno najpomembnejših dolenjskih halštatskih središč.

Sonce je radodarno posijalo na zbrane na prireditvi. Moderatorka Tanja Zavašnik je povabila vse, ki so omogočili, da nova tabla nagovarja obiskovalce Magdalenske gore. Po pozdravnem nagovoru Jožeta Grozdeta, predsednika Turističnega društva Šmarje – Sap, je spregovorila arheologinja Maja Bricelj in nas opozorila, da so tu na Gori, kot so ji včasih rekli, živeli aristokrati halštatske dobe. Osrednji nagovor nam je namenil dr. Marko Frelih. Vsem nam je dal misliti z idejo, da danes ni noben problem dobiti replike izkopanin. Na originale ne moremo računati, saj so bile izkopanine prodane. Ko je vojvodinja Mecklenburška končala z izkopavanji, je Narodnem muzeju skladiščeno zapuščino ponudila v odkup. Muzej sam ni imel denarja, zaprosili so za pomoč Beograd, tam pa niso imeli posluha za te izkopanine. Nekaj predmetov je pustila muzeju, ostalo pa je prodala na dražbi in večina se danes nahaja v Peabody muzeju na harvardski univerzi v Ameriki. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je povzel idejo o halštatskem središču na Magdalenski gori in obljubil, da bodo pozorni na evropske razpise in bodo imeli že pripravljen načrt. Nagovorom je sledilo slovesno odkritje nove informacijske table.

V daljavi smo nato zaslišali zvončkljanje in s kočijo se je na prizorišče pripeljala sama vojvodinja Mecklenburška, ki jo je odlično zaigrala Katja Bricelj. V dialogu s kopačem, ki ga je prav tako zaigral ljubiteljski igralec Ljubo Vilar, sta nas popeljala v čas, ko so na Magdalenski gori izkopavali gomile in v njih našli dragocene najdbe, tudi jantarne jagode in lepe, bogato okrašene situle. Za konec nas je presenetile še pevke ŽePZ Magdalena z dirigentom Emilom Kovačcem, ki so, oblečene v stare kmečke noše, zapele nekaj ljudskih pesmi.

Dve vodički sta popeljali obiskovalce po magdalenski arheološki poti. Vsi pa smo povabljeni, da sami ali v organizaciji TD Šmarje – Sap prehodimo Pot kulturne dediščine in spoznamo, da imamo kaj pokazati obiskovalcem in da smo lahko ponosni, da imamo tako delavne turistične delavce, ki se potrudijo, da nam približajo našo kulturno, stavbno, etnološko in arheološko dediščino.

Video posnetek s prireditve je pripravil Brane Petrovič. Ogledate si ga lahko s klikom tukaj.

Zapisala: Marija Samec

Fotografiral sta Manca Zorc (Pevski zbor Magdalena) in  Brane Petrovič  ostale fotografije

Oznake: Magdalenska gora