Veličastna soteska, romantični kraj!
Hej, ti divji in divni slovenski naš raj!
Ti grmeči slapovi
in ti smeli mostovi
in ta struga, globoko skrivnostna in skalna,
pa ta Radovna čista, kristalna!
Ah, ti Vintgar! Kdor videl tvoj skriti je čar,
Ne pozabi te več nikdar, več nikdar

Te vznesene vrstice je Blejskemu Vintgarju že pred dobrim stoletjem namenil pesnik Anton Aškerc. Globoko sotesko, ki jo je med hriboma Hom in Boršt izdolbla Radovna, so namreč že leta 1893 uredili za oglede, kar nikakor

ni bilo preprosto. Na mnogih mestih je bilo potrebno na strme stene soteske obesiti galerije ter zgraditi kar nekaj mostov, da je ta dolgo neodkrita in v svoji naravni podobi povsem neprehodna soteska postala še ena od privlačnih znamenitosti takrat že turistično zelo znanega Bleda.

Soteska je dolga 1600 m in obdajajo jo strme, od 50 do 100 m visoke stene, med katerimi se preliva Radovna čez številne slapove, brzice in skozi globoke tolmune do čudovitega slapa Šum ob koncu soteske.

Hrib Hom in soteska Vintgar pod njim sta bila cilja drugega aprilskega pohoda pohodnikov UTŽO Grosuplje. S parkirišča ob vstopu v sotesko smo se najprej odpravili na 834 m visok Hom. Precej strma pot nas je že v slabi uri pripeljala na vrh,

od koder, žal, ni bilo razgleda, bilo pa je dovolj primernih mest za počitek in zasluženo malico. Nas je pa čakal čudovit pogled na Bled in okoliške vasi, ko smo prispeli do cerkvice svete Katarine na vzhodnem pobočju Homa. Od tam je bilo le še slabe pol ure do severnega vstopa v sotesko Vintgar in slapa Šum, ki je s svojo višino 16 m najvišji rečni slap v Sloveniji.

Pot skozi sotesko je posebno doživetje. Mogočne skale ponekod stisnejo reko na nekaj metrov, da bučno šumi pod galerijami, spet drugod se reka umiri v globokem tolmunu. Sence visokih sten ustvarjajo skrivnostno vzdušje, kjer pa sončni žarki uspejo prodreti v globino, barvajo pisane mavrice v pršec številnih slapov.

Nad Vintgarjem se pne tudi čudovit železniški kamniti most bohinjske železnice. Visok je 33,5 m, zgradili pa so ga leta 1906. Kar prehitro je minila pot skozi sotesko.

Vendar s tem doživetji tega dne še ni bilo konec. Obiskali smo še izletniško kmetijo Dornk na Bledu, v starem zaselku Mlino. Kmetija ne nudi le domače hrane in pijače,

ponaša se tudi z izjemno etnološko zbirko. V kar treh velikih prostorih smo si lahko ogledali predmete, povezane z življenjem v preteklosti, z delom na polju in na kmetiji, poleg tega pa še izjemno zbirko božičnih jaslic.

Gospa Simona, ki je ustvarila  to zbirko, je tudi mojstrica vezenja in lahko smo občudovali njene številne veziljske mojstrovine. Ob koncu nam je v svoji 240 let stari kmečki hiši pokazala še ohranjeno črno kuhinjo ter z ročnimi delo napolnjen bivalni prostor.

Dobre volje smo zapustili Bled. Vsega je bilo dovolj – za telo in za dušo.

Besedilo: Vida Curk
Fotografije: Veronika Špacapan, Vida Curk in Tomaž Trek

Oznake: Blejski vintgar, Hom, kmetija Dornk