Anderja Smolič je pozdravila vse prisotne in jim namenila uvodni nagovor.

Mestna knjižnica Grosuplje, 15. april 2016

Ko so po začetku 15. stoletja Turki začeli načrtno uničevati in ropati naše kraje, da bi pripravili invazijo na Benetke in Avstrijo, so prebivalci začeli graditi lastne utrdbe, ki so postajale vse bolj pomembne zanje in tudi za preprečitev  turškega vdora v Evropo. Značilnosti utrbene arhitekture slovenskih taborov so bile vezane na istočasne značilnosti vojaških utrdb z dodatnimi posebnimi sestavinami, ki so omogočale poleg obrambnih tudi vsebinske možnosti za preživetje prebivalcev. Oblastniki so v 16. stoletju  to ocenili kot nevarnost proti njim in so jih skušali uničevati. To se je postopoma nadaljevalo tudi po koncu turških vpadov, zato na Slovenskem še danes ni pravega ovrednotenja te dediščine. Evropski kulturni prostor pa to posebnost visoko ceni.


Že po tradiciji so bile cerkve,  okrog katerih je nastala večina taborov, zgrajene na vzvišenem prostoru, v naselju ali ob njem, ali pa so stale na posebnih točkah, gričih, vrhovih, skalah, je poudaril dr. Peter Fister, ki je kot konservator začel raziskovati tabore na Gorenjskem. Predvsem pri manjših taborih, ki so nastali na skalnih vrhovih ali grebenih, kot npr. tabor Cerovo, ki so ga gradili in načrtovali vaščani sami, sta bili ureditev zemljišča in oblika tabora povsem vezana na obliko terena, ki je nudila najboljšo možno obrambo.

Poslušalci so prisluhnili zanimivemu predavanju.

Na celotnem področju pri nas, kjer so nastajali tabori, sta prevladovala le dva gradbena materiala LES in  KAMEN. Lesena je bila vsa notranja konstrukcija tabora, vse od obrambnih hodnikov do lesenih kaščnih stavb in ostrešij.

Med predavanjem

Najpreprostejša lesena vhodna vrata so bila lesena, izdelana iz najtršega in proti ognju odpornega  hrasta, dodatno zaščitena z gosto nabitimi kovanimi žeblji ali pločevino. Vhod je bil dodatno zavarovan z dvižnim mostom.

Predsednica UTŽO Grosuplje se je v imenu slušateljev zahvalila profesorju za zanimivo predavanje.

Za osnovno zidovje je bil vedno uporabljen krajevni material, zato tudi izvora kamna ni bilo težko najti. Obrambni zidovi so bili zidani z malo oblikovanimi kamni, vezani z živim apnom.
Ideja, da bi uredili pot  po slovenskih taborih, je vznikla v Podtaboru pri Podbrezjah.
Pridružimo se jim z našim Taborom nad Cerovim!

Prispevek pripravila  Andreja Smolič,  fotografije Franci Zorko

 

(Skupno 9 obiskov, današnjih obiskov 1)