Med prvimi »kmečkimi« utrdbami v Evropi so nastajale v romunski Transilvaniji od 13. stoletja dalje utrjene cerkve in vaške utrdbe kot zaščita pred Tatari in nato pred Turki. Mnoge utrdbe so ostale ohranjene vse do danes in nekatere med njimi še vedno delujejo kot varna skladišča (kašče, »Speckturmi«, varna zatočišča itd.) Neposredno po teh vzorcih so nato nastali tudi na Slovenskem v 15. in 16. stoletju grajeni protiturški tabori kot najbolj značilne kmečke utrdbe, ki so največ pomenile tudi za evropsko zgodovino. Nastala je mreža 350 do 400 “taborov”, ki so kot trdnjave branili cerkve, prebivalstvo in njihovo premoženje pred turškimi napadi, hkrati pa so bile uporabljane kot samostojne utrdbe tudi v času kmečkih uporov.

Dr. Fister je kot konservator začel raziskovati tabore na Gorenjskem in leta 1970 je prijavil to temo v Ljubljani za doktorat, pa so mu jo zavrnili. Na povabilo rimske akademije znanosti je dve leti raziskoval tabore v Romuniji, leta 1972 je na to temo končal podiplomski študij v Rimu in 1974 doktoriral v Ljubljani z disertacijo Arhitektura protiturških taborov na Slovenskem. Na mednarodnih konferencah se je srečeval z romunskimi arhitekti. Njegove raziskave o slovenskih taborih so objavili v romunskih strokovnih revijah in začeli tudi sami bolj intenzivno raziskovati svoje utrjene cerkve, saj je pri gradnji pomagala tudi romunska cerkev. Kar nekaj romunskih taborov je uvrščenih na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine.

V 13. in 14. stoletju, ko so začeli Turki vdirati v Evropo, so začeli pod Karpate in Rodope naseljevati iz severnih evropskih dežel (Nemčije) in obrobnih dežel Avstro-Ogrske (verjetno tudi iz naših krajev, Madžarske) katoličane. Ti so imeli v svojih vrstah graditelje, ki so gradili cerkve in jih pred Turki skrivali za obzidje. Mnogi so se vrnili domov in prinesli v svoje kraje znanje, kako zgraditi utrdbe. Tudi pri nas so tabori nastajali pod visokim hribovjem, Alpami. Pri nas so sredi 15. stoletja zgradili okoli 260 taborov. Z njimi so zaustavili prodor Turkov proti Benetkam in proti severu. Prekmurje so že zavzeli, zato tam ni taborov. Prvi zapis imena tabor se pojavi na Vipavskem. Verjetno so bili graditelji Čehi, ki so poimenovali te varne stavbe po svojem mestu Taboru.
V naši okolici je bilo kar nekaj taborov: Cerovo, Šmarje, Višnja Gora. O značilnosti naših taborov bomo več slišali na naslednjem predavanju, ki bo v aprilu 2016.
Napisala Marija Samec
Fotografiral Franci Zorko

Oznake: Peter Fister, tabori