Delo Univerze za tretje življenjsko obdobje že od vsega začetka temelji na prostovoljstvu ter zagnanosti mentorjev, ki se v svojem prostem času posvečajo izobraževanju in telesnemu razgibavanju nas, ne tako mladih po letih, zagotovo pa mladih po srcu. Zato jih bomo, vsaj nekatere od njih, predstavili tudi na naši spletni strani. Začeli bomo z vsem dobro poznano in vedno nasmejano Zinko Vidmar, ki vodi tečaje nordijske hoje in aerobike. Prosili smo jo, da sama napiše kaj o sebi, potem pa je odgovorila še na vprašanja, ki ji jih je zastavila Rozi Fortuna.

Sem Zinka Vidmar, po poklicu ekonomist, in vse do upokojitve sem opravljala delo v pisarni, se pravi za pisalno mizo. Zaradi svojega sedeče dela sem kmalu prišla do spoznanja, da bo treba v prostem času kaj narediti na gibalnem področju. Kolo sem imela rada že v otroških letih in z njim sem nadaljevala. Ker pa lahko kolesariš samo v poletnih časih in v lepem vremenu, sem začela dvakrat na teden hoditi k rekreaciji v telovadnico. V deželo je prišla aerobika in takoj sem bila zraven. Športno društvo Partizan in Šolski center za telesno vzgojo sta mi omogočila, da sem se izobrazila za naziv Organizator športne rekreacije. Po pridobitvi te izobrazbe sem v svojem kraju vodila športno rekreacijo v telovadnici in postala je moj hobi čez vse leto. Poleg tega sem v zimskem času alpsko in tekaško smučala, v letnem pa kolesarila in pohajala po hribih. Sedaj, ko sem upokojena, vem, da mi je športno gibanje omogočilo, da nisem nikoli imela telesnih težav ali okvar zaradi sedečega dela in zdravje mi vse do današnjih dni dobro služi.

VPRAŠANJE ROZI FORTUNA: Kdaj in zakaj si se navdušila, da boš svoj dolenjski korak poskusila usmeriti še po nordijsko?
ODGOVOR ZINKE VIDMAR: Razna športna literatura in medijsko obveščanje o koristnosti nordijske hoje so me potegnili v to in me kmalu tudi zasvojili. Nordijska hoja je gibanje, kjer deluje 90% in še več mišic v telesu, je primerna za vse starostne skupine, je rekreacija na prostem preko celega leta, preprečuje civilizacijske bolezni in stres, pomaga do hitrejše rehabilitacije pri morebitnih poškodbah, ni stroškovno obremenjujoča in daje možnost družabnega povezovanja.
VPRAŠANJE: Da vsako leto obnavljaš in dopolnjuješ znanje o nordijski hoji, člani skupine dobro vemo, saj nas v tistem času privijaš prav po trenersko: “Če se hočete sprehajati in klepetati, mene ne potrebujete. Hoditi zna vsak …” Greš čez strogo preverjanje, da dobiš obnovo licence?
ODGOVOR: Diplomo Učitelja nordijske hoje in teka sem pridobila pri Smučarski zvezi pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije-Olimp in Strokovnega sveta za šport. Za opravljanje dela pa si mora vsak učitelj pridobiti letno licenco. Licenco obnavljaš pred strogo komisijo, delo pred skupino posnamejo s kamero in temu sledi analiza v počasnem posnetku, ki pokaže vsako tvojo najmanjšo napako. O strogosti komisije včasih res malo povem, ko začutim, da se posameznikom v skupini ne ljubi slediti ali pa celo zavajajo druge. Običajno je to takrat, ko poskušat motivirati na različne načine in nimaš uspeha, potem pa odločen način opravi svoje. Pa saj ni tako hudo, saj smo vsi celo življenje “otrok”.
VPRAŠANJE: Pred in po vadbi delamo ogrevalne in razteznostne vaje, ki niso nikoli dolgočasne. Vedno si izmisliš kaj novega. Kje se ti porajajo ideje, kdaj naštudiraš vse to? Člani smo nekajkrat hodili sami, pa smo imeli nemalo problemov z izbiro pravih vaj.
ODGOVOR: Ogrevanje je uvodni del nordijske hoje, pričnemo z gimnastičnimi vajami, da ogrejemo tiste mišične skupine in sklepe, ki bodo pri sami hoji bolj obremenjeni. Ker pa sama nimam rada rutine, rutina me dolgočasi, iz podzavesti včasih potegnem kaj zabavnega, norega. Za razgibanost se je treba domisliti tudi kakšnih igric, s katerimi se povrnemo v otroška leta, se nasmejimo in tako pripravimo možgane na novo učenje. Ne malokrat se mi zgodi, da se mi zjutraj ko vstanem in vidim vremensko situacijo, porodi kakšna “odštekana” vaja ali pa tudi cela vadba. Včasih pa, ko pridemo na izhodiščno mesto, ko me objame prečudovita narava, je tudi igriva ideja tu.
VPRAŠANJE: Včasih delamo tudi parih. Zakaj je to koristno, ko pa imamo le enega moškega.
ODGOVOR: Vaje v dvoje so tudi način, da popestriš samo izvedbo vadbe nordijske hoje. Naj bo to v samem uvodnem ali sklepnem delu, pa tudi, ko delamo krepilne vaje za aktivacijo moči mišic med samo vadbo. Za popestritev je včasih potrebno narediti tudi kakšno energetsko vajo, v parih je to kar učinkovito, če nič drugega že smeh dvigne razpoloženje posameznika in cele skupine. V skupini je res samo en moški, vendar ženska moč in energija dosegata in presegata vse.
VPRAŠANJE: Tvoj korak je hiter, glas jasen in odločen, a ko je treba, se omehčaš in prideš na plan tudi s smejalno jogo. Je motiviranje starejših za osvojitev pravilne nordijske hoje, poudarjam, pravilne, težko?
ODGOVOR: Smejalna joga. Rada se srečujem z novostmi in tako sem se na delavnici srečala s smejalno jogo, ki me je takoj objela in me zasvojila. Mogoče je to komu otročje, vendar smejalna joga podira vse barikade v telesu, zato je včasih tudi na programu pri nordijski hoji.
VPRAŠANJE: Sezona traja od oktobra do konca maja, torej tudi v mrazu, dežju, snegu. Je za organizem to vedno koristno?
ODGOVOR: Nordijska hoja se pri UTŽO izvaja v študijskem času, od jeseni do konca maja, ko je in deževno in snežno vreme, vmes pa še dostikrat mraz. Strokovnjaki razlagajo, da svoje telo odnosno imunski sistem krepimo v vsaki vremenski situaciji, kar nam omogočata temu primerna obleka in obutev, nataknemo si rokavice in kape. Rek je: »Ni slabega vremena, je le slaba obleka.«
VPRAŠANJE: Občutek imam, da je kdaj pri kom še vedno čutiti malo posmeha, ko vidi zunaj telovaditi starejše dame. Natakar v gostilni, kamor hodimo po vadbi na kavo, nas je imenoval kar nordijske tetice, našega moškega pa je naslavljal z gospodom. Takšne, kot si ti, pa so si kljub posmehu upale. Kakšni in kateri so tvoji cilji, si lahko mislimo. Preteči pri osemdesetih ljubljanski maraton?
ODGOVOR: Nordijska hoja vedno bolj pridobiva na ugledu. Sprva, ko so ljudje videli nekoga hoditi s palicami, so rekli, da nima ravnotežja, da že težko hodi ali pa, da je to modna muha. Danes pa je situacija drugačna. Lepo je videti in marsikdo rad pogleda, ko nordijske palice postanejo podaljšek rok in sledijo ritmu gibanja rok in nog, ko je hrbtenica naravno vzravnana, glava poravnana, da ne obremenjuje vratnih mišic, trup rahlo nagnjen naprej in prsni koš odprt. Na splošno se ljudje vse bolj zavedajo, da moramo za zdravje tudi sami kaj narediti, da lahko z hojo s palicami zase storimo še nekaj več. Ne samo starejši, tudi mladi in otroci vse bolj segajo po nordijskih palicah in hojo naredijo mehko, naravno in neprisiljeno.
V lokalu, kamor zahajamo po vadbi, so natakarji res mladi fantje. Za enkrat mislijo, da rekreacije, hoje s palicami še ne potrebujejo. Bo že prišel čas, ko bodo videli, da so se o “nordijskih teticah” močno motili.
VPRAŠANJE: Naši zaključki vadbenega leta so vedno humorni in nagrajeni s pohanim piščancem in sladicami. Se nova sezona začne s čim novim?
ODGOVOR: Nordijska hoja spada med najučinkovitejše oblike športne rekreacije, je oblika rekreacije za različne generacije, zato nam ponuja možnost družabnega in družinskega povezovanja na prostem. Rekreacija na prostem, v čudoviti naravi, še utrjuje vezi med sodelujočimi, jih osrečuje, napolni z energijo, nastajajo različna prijateljstva. Ni lepšega občutka kot ko se po zaključku vadbe prepoten in rahlo utrujen usedeš v lokalu z enako mislečimi in popiješ čaj, kavo.
Ob zaključku šolskega leta pa se zadovoljstvo slušateljev nagradi z dobro hrano in prijetno kapljico, privoščijo si zabavno igro, si želijo lepe počitnice in si obljubo, da se naslednjo leto zopet srečajo in podajo s palicami po nordijsko v prečudovito naravo, ki nas razvaja s soncem ali biča z dežjem, vetrom in mrazom.
VPRAŠANJE VIDE CURK: Kaj pa aerobika? Vodiš tudi telovadbo za starejše in iz izkušnje vem, da se tam kar temeljito razmigamo.
ODGOVOR: Rada bi povedala, da to ni aerobika v pravem pomenu besede, to je samo naziv predmeta pri UTŽO. Bolj pravilno bi bilo, da bi se reklo telovadba ob glasbi za starejše. Prava aerobika za članice Univerze za tretje življenjsko obdobje ne pride v pošev. Prvič, starostni razpon udeleženk je prevelik, drugič, razgibanost in motorika sta pri nekaterih kar precej slabi, nekatere imajo zdravstvene zadržke, drugim se pozna, da se v mladih letih niso ukvarjale s kakršno koli rekreacijo. Jaz sem se z aerobiko srečala in se je tudi udeleževala po tridesetem letu, pa danes lahko sledim le aerobiki po petdesetem. To pomeni, da je izvedba vaj mehkejša. Pri pravi aerobiki so vaje dinamične, drzne in prehod iz enega elementa v drugega je hiter, tako kot je tudi sama glasba hitra in glasna. Jaz pa sem telovadbo prilagodila tako sebi kot tudi drugim udeleženkam vadbe. Obsega elemente aerobike, pilatesa, gimnastičnih vaj, raztezanja in joge ob prisotnosti različne glasbe. Na ta način lahko svoje telo razmigamo od glave in preko celega telesa pridemo vse do prstov na nogah. Za sam začetek, da poženemo kri po žilah in mišicah, rada uporabim glasbo in izbrane elemente aerobike, potem pa sledijo tako raztezne gimnastične vaje kot vaje za moč in vaje za umiritev telesa.
Na moji vadbi ni poudarka na razgibanosti posameznega dela telesa, (npr. samo hrbtenica, ali sami moči mišic itd.), ker težim k celotni telesni razgibanosti. Vse to bi lahko potekalo brez glasbe, z glasbo skušam vadbo samo popestriti in je izbrana po mojem skromnem glasbenem znanju.

Oznake: nordijska hoja, telovadba, Zinka Vidmar