Božja kapljica troedina
Cviček, vino imenitno,
suho in prijetno pitno,
kot ga dajejo črnina,
frankinja in kraljevina.
Pivcu in pevcu se prileže,
jezik in srce razveže,
in če tudi ni za maše,
zmeraj paše, ker je naše.
Vino nežno, živo sveže! ( Tone Pavček)
V petek, 18. 12. 2015, smo se pohodniki na predlog vodnika Toneta Rajha odločili, da obiščemo Dolenjsko in spoznavamo njene lepote in znamenitosti. Za cilj smo si zadali osvojiti vrh Golobinjeka. To je dokaj širok hrib, posejan z vinogradi in zidanicami nad Mirno Pečjo. Zapeljali smo se do Mirne Peči in avtomobile pustili na parkirišču pred trgovskim centrom nasproti župnijske cerkve sv. Kancijana.
Mirna Peč je po površini in po številu prebivalstva najmanjša dolenjska občina. Geografsko obsega tri doline: globodolsko, mirnopeško in šentjursko. Čeprav gre za majhno občino, so v teh krajih bili rojeni nekateri znani Slovenci. Pesnik in urednik Tone Pavček, po katerem nosi ime mirnopeška osnovna šola, je bil doma iz Šentjurija, ki je oddaljen le streljaj od Mirne Peči. 
Najlepšo hvalnico svojemu rojstnemu kraju Šentjuriju in bližnji Mirni Peči je poklonil s pesmijo »Nekje na Dolenskem«. Imenovali so ga za prvega častnega občana občine Mirna Peč. Iz vasi Jordankal je bil doma znameniti slovenski muzikant Lojze Slak, mojster frajtonarice. Njegova pesem »V dolini tihi« je postala mirnopeška himna. Tudi Lojze Slak je postal častni občan Mirne Peči. Naziv častnega občana občine je prejel tudi v Gorenjem Globodolu rojeni duhovnik Anton Pust, kronist in popisovalec življenja in dela naših prednikov. V Vrhpeči nad skalno pečino 
Zijalo je domoval svetovno znani čebelar in krajevni zgodovinar Lojze Kastelic, pisec knjige »Korenine čebelarjenja« in avtor prek 200 strokovnih člankov o čebelarjenju. Znani Mirnopečan je tudi Ludvik Starič, motorist in letalec, bolj znan kot »Leteči Kranjec«, ki je bil pred drugo svetovno vojno najboljši spidvejist sveta.
Iz Mirne peči smo šli skozi vas Gorenji Podboršt, nato pa po gozdni poti do vasi Golobinjek, kjer so se v meglenem dopoldnevu zarisali vinogradi, zidanice, preše in sodčki. Na vrhu hriba stoji obnovljena cerkev sv. Uršule (461 m n. v.). Oskrbnik, sosed cerkvice, nam je prijazno odprl cerkev in nam ponudil zapiske o njenih znamenitostih. Pohodnica Vida nam je prebrala nekaj strani iz zapiskov in nas tako seznanila s posameznimi kipci svetnikov in poslikavami. 
Potem smo si ogledali še drugi del vasice. Občudovali smo stare vinograde z lesenimi koli in novejše z betonskimi stebrički in z zaščitno mrežo proti toči. Vodnik Tone se je na kmečkem turizmu Golobovih dogovoril za počitek. Tu smo pomalicali iz lastnega nahrbtnika, mladi gospodar pa je ob pomoči Ivanke Rajhove skuhal tudi kavico. Poskusili smo domače vino šmarnico od trte samorodke, ki se je še obdržala v teh krajih in se še ni umaknila žlahtnejšim vinskim trsom. V dolino smo se vrnili po isti poti. Med potjo navzdol je vodnik Tone prejel po mobitelu vabilo, da obiščemo še Grmove na Križnem vrhu nad Mokronogom. Radi smo se odzvali in se zapeljali na pokušino odličnega cvička. Pohodnice so si ga zaželele tudi v kuhani obliki – kuhančka. Ob prijetnem klepetu, narezku in cvičku smo zaključili naš pohod po Dolenjski.
Pohoda se je udeležilo 15 pohodnic in pohodnikov.
Po zahtevnosti je bila pot lahka in označena.
Višina pri sv. Uršuli je 461 m. n. v..
Prehojena višinska razlika je bila 230 m.
Čas hoje: 1 uro do Golobinjeka in eno uro nazaj do Mirne peči.
Prispevek pripravil: Ivo Puhar
Fotografije: Ivo Puhar
Oznake: Golobinjek, Pavček, pohod