Kašna planina, 16. oktober 2021

Obetal se je čudovit sončen dan in pot, ki jo je za naš prvi pohod v tem šolskem letu izbral naš mentor Tone, ni bila zahtevna, zato se nas je kar precej zbralo ob 7. uri na običajnem zbirnem mestu.

Mimo Ljubljane, Domžal in Kamnika smo odbrzeli proti Stahovici, tam smo zavili v dolino Črne in nato proti Kranjskemu Raku, ki je izhodišče ža številne izlete v predgorje Kamniško-Savinjskih Alp. Mismo se tokrat odpravili proti Kašni planini.

Blago vzpenjajoča se gozdna pot nas je v dobri uri pripeljala do planine in nato še do lepo prenovljene pastirske koče. Planina je, podobno kot mnogo bolj znana Velika planina, poleti polna živine, goveda in konj, vendar je mnogo manj oblegana. Njen mir zmotijo

le redki planinci, ki jih trud, da se povzpnejo nanjo in nato še ne njen 1435 metrov visok vrh, imenovan tudi Kranjska reber, nagradi s čudovitimi razgledi. Pogled nam je preko Velike planine segel do že zasneženih vrhov v Julijskih Alpah, na severo vzhodu sta se košatila strmi Rogatec in travnata Lepenatka, na jugu pa Menina planina.

Uživanje razgledov z vrha je motil le veter, zato smo se po skupnem fotografiranju umaknili v zavetje pastirske koče in si privoščili malico in sproščen klepet.

Spust je bil hiter in še kava v okrepčevalnici Štajerski Rak nam ni vzela veliko časa. Zato smo si med vožnjo v dolino  privoščili še ogled cerkvice sv. Ahaca v Kališak.

Stoji na čudovitem razglednem pobočju in klopce ob njej so kar vabile k posedanju in sončenju. Prvotna cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju, sedanjo obliko je dobila leta 1753, leta 1760 so ji

dodali še zvonik. V času turških napadov je bila, tako pravi izročilo, cerkev obzidana, pozneje pa so obzidje podrli. Cerkev je menda poslikana, leta 2016 pa so obnovili tudi njeno zunanjost, žal zelo slabo, ker je že velik del ometa odpadel.

Dan se je prevesil v popoldan, zato smo se poslovili od hribov in se zadovoljni vrnili domov.

Besedilo: Vida Curk
Fotografije: Ivo Puhar in Vida Curk

Oznake: Kašna planina, Kranjska reber