25. aprila 2019 je v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potekal 5. mednarodni festival znanja in kulture starejših. Častni pokrovitelj festivala je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Organizator dogodka je bila mreža SUTŽO iz Ljubljane in UTŽO Domžale. Na festivalu so se predstavile štiri Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Slovenije in tri Univerze za tretje življenjsko obdobje iz tujine.
Za uvod, je Društvo Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale predstavila predstavitveni film To smo mi…
Sledili so pozdravni nagovori: Mag. Katja Dovžak z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS; Toni Dragar, župan Občine Domžale in Marjan Ravnikar, predsednik UTŽO Domžale.

O učenju in ustvarjanju kot načinu življenja je podala nekaj misli prof. dr. Ana Krajnc, predsednica mreže SUTŽO. Njen nagovor vsem prisotnim, si lahko ogledate na video posnetku s klikom tukaj.
Literarni študijski krožek UTŽO Domžale so predstavile pesnice: Zlatka Levstek, Janka Jerman in Marija Dodič. Svoje pesmi so povezale pod naslovom: Cvetober naših pesmi.
Zgodbe ljudi tkejo pripoved kraja, so iz UTŽO DVIG Log- Dragomer predstavile Nika Gams, Alenka Logar Pleško in Dragica Krašovec.
Doprinos UTŽO Grosuplje svojim krajanom in povezovalno delovanje na naši Univerzi, sva predstavila Ivo Puhar in Teodora Adamič pod naslovom: Podobe naše Univerze: kako delujemo v svojem kraju.
Film bil je živ…filmsko ustvarjanje v učnih skupinah je predstavila Bojana Žokalj Jesih iz UTŽO Ljubljana.
Iz Universitat des 3. Lebensalters an der Goethe – Universitat Frankfurt am Main, Nemčija, je prišla Silvia Dabo – Cruz in predstavila: UTŽO Frankfurt z nami.
Društvo šola zdravja Domžale in UTŽO Domžale so s plesno skupino Češminke poskrbele za popestritev programa s plesno pevskim nastopom: Slamnik na glavo dati.
Most znanja in sodelovanja je predstavila Jasna Čurin iz Sveučilišta za treći životni dob Zagreb.
Vez s Tersko dolino ostaja, je bil delovni naslov prispevka, ki sta ga pripravila. Luisa Cher in Igor Černo iz Centra za kulturne raziskave Bardo – Italija. Prisotnim ga je predstavila Iva Gasar iz UTŽO Ljubljana. Z ljudsko pesmijo iz Terske doline nas razveselil Bardski oktet.
Sledil je odmor s pogostitvijo, med katerim je igrala Godba ljubljanskih veteranov, pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Jurija Cizeja.
Po odmoru je sledil strokovni posvet mreže SUTŽO, ki ga je moderirala dr. Dušana Findeisen.
Sledil je še ogled Slamnikarskega muzeja Domžale in muzejske hiše Menačenkove domačije.
Festival je spremljala razstava likovnih ustvarjalcev UTŽO Domžale.
Program je povezovala Tjaša Jeraj.
Izbrano poezijo iz zbirke Pesmi štirih je interpretiral gledališki in filmski igralec Ivo Ban.

V pripravah na festival, kot tudi pri izvedbi zastavljenega programa so se odlično izkazali Alijana Šantej in Urška Telban iz mreže SUTŽO Ljubljana in gostitelj Marjan Ravnikar s sodelavci iz UTŽO Domžale.

Z Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje smo se festivala udeležili: Minka Kovačič, Andreja Smolič, Katja Bricelj, Miro Gavez, Teodora Adamič in Ivo Puhar.

Zapisal Ivo Puhar

Fotografirala Janez Platiše in Ivo Puhar
Iz nagovora Iva Puharja na temo Podobe naše Univerze:

Vsem skupaj en lep in prisrčen pozdrav. S kolegico Teodoro Adamič prihajava z Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Naša univerza letos deluje že 15. leto, ustanovljena je bila leta 2004.
Poleg obsežnega študijskega programa, ki ga omogoča svojim članom, si na Univerzi v Grosuplju prizadevamo, da našim občanom nekaj tudi doprinesemo in da v krajih, kjer prebivamo, delujemo povezovalno.
Že leta 2007, smo se na etnološko – domoznanskem krožku dogovorili z našim mentorjem, etnologom dr. Borisom Kuharjem, da bi popisali vse kapelice v vseh sedmih župnijah naše občine. Zakaj smo se odločili za kapelice? Zato, ker so kapelice značilnost naše pokrajine in so izredno bogastvo kulturne dediščine.
Najprej smo se poučili o tipološki razvrstitvi kapelic; saj smo med popisovanjem srečavali zaprte, odprte, mnogokotne, nadstropne in stebričaste kapelice.
Izdelali smo vprašalnik, po katerem smo sistematično spraševali. Obiskovali in spraševali smo predvsem lastnike in oskrbnike kapelic, s kakšnim namenom in kdaj so postavili njihovi predniki to kapelico. Vse to smo si vestno zapisali. Ko je bilo gradivo zbrano, smo organizirali razstavo naših fotografij in opisov po posameznih župnijah. Na teh razstavah smo se pogovarjali z obiskovalci in če je imel še kdo kako zanimivo informacijo, smo si jo zapisali in dodali v končno besedilo.
Tako je nastala knjiga Naše kapelice. Opisanih je 105 kapelic in tri, ki so včasih bile, pa so bile iz različnih vzrokov podrte. Knjiga je izšla leta 2010 pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje.

Drugi primer povezovanja v kraju in širši okolici je organizacija Prešernovega pohoda in praznovanje kulturnega praznika 8. februarja na Kopanju. Prešernov pohod je postal že tradicionalen, letos je bil že 13. po vrsti. Pohod privablja pohodnike iz naše občine pa tudi iz bližnje in daljne okolice.
Zberemo se pred Kulturnim domom v Grosuplju, kjer pevski zbor zapoje Prešernovo Zdravljico. Nato se pohodniki z vodnikom odpravimo na dve urni pohod. Pot je dobro označena, označbe je že pred trinajstimi leti narisala naša slikarka in podpredsednica naše Univerze Teodora Adamič. Med pohodom nas prijazno sprejmejo naši prijatelji, ki domujejo ob Prešernovi poti in nas okrepijo s kozarčkom močnega in toplim pozdravom.
Cilj pohoda je pri Marijini cerkvi na vrhu osamelega grička Kopanj, sredi zanimivega Radenskega polja. Na Kopanju je mladi France Prešeren preživel dve leti svojega otroštva pri stricu Jožefu Prešernu, takratnemu župniku. To je bilo med letoma 1808 in 1810. Tu se je pripravljal za šolo v Ribnici, kjer je zapisan tudi v zlato knjigo.
Na Kopanju je v nekdanji kašči urejena tudi Prešernova spominska soba. Uredilo jo je Turistično društvo Kopanj. Tu so razstavljeni Prešernovi portreti, narodne noše iz Prešernovega časa, Prešernovi rokopisi, knjige iz Prešernovega časa in relief Radenskega polja.
Pohod zaključimo s proslavo, ki jo v celoti organizira naša Univerza s svojimi slušatelji in mentorji: MePZ U3 zapoje za začetek in konec nekaj izbranih pesmi, slavnostni govornik po izboru mentorice literarnega krožka prebere govor, vsako leto z drugo tematiko. Letos na primer je bila tematika posvečena Valentinu Vodniku, saj je letošnje leto, – Vodnikovo leto. Člani recitatorske skupine interpretiramo izbrane pesmi.
Vodstvo naše Univerze poskrbi tudi za topel čaj in sladek prigrizek za vse udeležence dogodka, za prijetno druženje in za avtobusni prevoz nazaj do Grosupljega.
O knjižici BELI ZAJČEK
Poslanstvo naše Univerze je tudi ustvarjanje priložnosti za prenos znanj in izkušenj in gradnja mostov med generacijami. Ves čas si prizadevamo, da se stiki med mladimi in starejšimi poglabljajo in da bi tako druženje postalo tudi način življenja.
Univerza vodi projekt, v katerem skupina prostovoljcev pomaga učencem OŠ Brinje pri učenju slovenskega jezika in drugih predmetov. Več o tem bo spregovorila kolegica Teodora Adamič.
Beli zajček je pravljica z ilustracijami, ki je združila našo članico Katjo Bricelj, upokojeno profesorico angleškega jezika in učenko OŠ Klaro Maver.
Mentorica Katja Bricelj je opozorila, da tudi uspešni in talentirani otroci potrebujejo pomoč in vzpodbudo. V Klari Maver, takrat učenki 6. razreda je opazila slikarski talent. Med učenjem različnih tehnik slikanja, sta se lotili tudi ilustracij. Katja je izbrala pravljico, ki jo je že objavila v knjigi pridnih in ustvarjalnih babic iz Grosuplja in okolice.
Ilustracije so tako uspele, da sta se odločili za natis v knjižici Beli Zajček. V juliju leta 2018,sta pripravili razstavo ilustracij in ostalih slik izpod čopiča Klare in predstavili sta tudi knjigo. Na prireditvi je Klara pokazala, da je tudi odlična violinistka.
Letos, prav zdaj v aprilu, pa je Klara Maver zmagala na natečaju
Stripburger, s stripom » Vsiljivec na barju«.

Iz nagovora Teodore Adamič na temo : Deli svoje znanje z učenci osnovnih in dijaki srednjih šol:
Prebrala vam bom prispevek kolega Antona Pelka, člana Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, in prostovoljca, ki deli svoje znanje z učenci osnovnih in dijaki srednjih
šol.

Iti v pokoj ni lahko. Službe je konec, dom je zgrajen, otroci so odšli.
Lahko pa je tudi drugače. Verjamem, da je to obdobje lahko najlepši del življenja. Si aktiven bolj kot prej in ob tem uživaš. Energije je manj, a tisto, ki jo imaš, uporabiš za to, kar te osrečuje. Bolezni prihajajo, a dokazano je, da mnogo manj in kasneje, če zdravo živiš, si aktiven, zadovoljen, si med ljudmi, raziskuješ svet, se učiš.

Zato bravo univerza, ki je za nas, vedoželjne upokojene, pomemben dejavnik za dejavno preživljanje tega obdobja življenja … in nam hkrati nudi možnost, da svoje znanje delimo tudi z drugimi.

V naši družbi je nekaj medgeneracijskega sodelovanja, a menim, da premalo. Marsikatero znanje imamo starejši, ki ga lahko predamo mlajšim. Pa ne gre le za izmenjavo znanja in izkušenj, gre tudi za medsebojno spoznavanje in razumevanje med nami. Za odnose gre.

A dobra volja in prostovoljstvo nista dovolj. Zato smo se povezali z Osnovno šolo Brinje, kjer člani univerze v zameno za prostore nudimo učencem brezplačno učno pomoč. Tako že četrto leto skoraj vsak dan inštruiram matematiko in fiziko učence višjih razredov.
Kolegice in kolegi pa nudijo učno pomoč mlajšim učencem, predvsem tistim, ki prihajajo iz nekdanjih republik naše prejšnje države in imajo težave s slovenskim jezikom.

Kaj hitro se je razširil glas o prostovoljski učni pomoči in zdaj imam kandidate še iz druge osnovne šole in tudi iz srednjih šol. Že prvo leto me je ob zaključku šolskega leta poklicala učenka in rekla vsa navdušena: »Hvala za pomoč! Letos pa ne bom imela nobenega popravca!« To mi še vedno odzvanja v srcu, zame je kot dragoceno darilo. Tudi učitelji in vodstvo šole so navdušeni.

Učenci so različni. In tiste, ki niso dovolj motivirani, je potrebno najprej zainteresirati, da začnejo o snovi razmišljati. Za vsak najmanjši korak jih pohvalim, da tako dobijo veselje do predmeta, do učenja.

Četudi je včasih malo naporno, pa je to delo zame predvsem velika radost. Vsak uspeh učenca me razveseli. Predvsem jim želim snov čim bolj poenostaviti, približati. »Zdaj pa razumem«, se marsikdo med njimi razveseli in uspeh ni izostal. Vsi moji mentoriranci so uspešno zaključili matematiko in fiziko.

Pa še med mladimi sem. In ko jim povem, da sem leta 1963 (pred 56 leti) končal osemletko z nezadostnim uspehom in kasneje trdo delal, da sem uspel pridobiti izobrazbo inženirja, so presenečeni. Povem jim, da jim ne privoščim poti, ki sem jo sam izkusil, zato naj se zdaj potrudijo za svoj boljši jutri. Veseli smo, ker skupaj napredujemo. Vsak uspeh je naše skupno veselje in motivacija za naprej.

Spoštovani nastopajoči, spoštovani gostitelji in soorganizatorji festivala,

dovolite, da vsem skupaj še enkrat izrečem toplo in srčno zahvalo za vaše sodelovanje na 5. mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših 25. aprila 2019 v Domžalah.

Četudi je izvedba festivala odvisna od dobrega načrtovanja, priprav in obilo organizacijskih zadev, ki smo jih sodelavci UTŽO Domžale in UTŽO Ljubljana skupaj vodili v ozadju, pa festival sloni predvsem na vsebini vaših nastopov. Bili ste izjemni; navdušili ste nas z nastopi poezije, s predstavijo delovanja UTŽO v svojih krajih, sodelovanja v mednarodnih projektih in povezovanja z Zamejskimi Slovenci, Češminke z živahnim folklornim nastopom, likovniki z razstavo na odru … . Obilo novega smo izvedeli, videli, slišali, se naučili. Hvala nastopajočim za ves trud, ki ste ga vložili v pripravo in izvedbo nastopa.

Še posebej se za udeležbo in sodelovanje na festivalu zahvaljujemo Jasni Čurin iz Sveućilišta za treću životnu dob Zagreb, Silvii Dabo-Cruz iz Frankfurta, našim dragim gostom iz Terske doline za čudovito odpete pesmi in Godbi ljubljanskih veteranov za bogato popestritev opoldanskega dela festivala. Navdušujoča zahvala Ani Vipotnik in Igorju Leonardiju za uvodni glasbeni nastop in Ivu Banu za doživete interpretacije poezije.

Velika in iskrena zahvala tudi vsem ostalim, ki ste pripravljali festival in sodelovali pri njegovi izvedbi: posebej hvala predsedniku UTŽO Domžale Marjanu Ravnikarju in njegovi ekipi za vsa prizadevanja za uspešno izvedbo festivala, Tjaši Jeraj za izborno povezovanje programa ter vsem ostalim vključenim v izvedbo festivala in spremljajoče dejavnosti.

Povezal nas je doživljajsko bogat in kakovosten dogodek in vse lepo pozdravljam v želji, da nam naš skupni festival ostane v dolgotrajnem in lepem spominu.

Alijana Šantej,
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje