Dne 11.4.2024 sem povabil pohodnike na Špičasti Vrh. Že ime samo pove, da je to ošiljen vrh v
Idrijskem hribovju nad vasjo Zadlog.

 

 

 

Nekaj pohodnikov se je ustrašilo imena hriba in so ostali doma.
Nekaj bolj korajžnih smo se vseeno odpravili na pot. Potovali smo z avtomobili po avtocesti do
Logatca in naprej proti Godoviču.

V baru na Godoviču smo si privoščili jutranjo kavo in poklepetali.
Nadaljevali smo proti Črnemu Vrhu in tu zavili na Zadlog. V rahlem vzponu smo kmalu prispeli na
planoto Idrijski Log, zatem smo kmalu zagledali ošiljen hrib, popotnikom sem potrdil, da je to naš cilj.

 

 

Kmalu smo se pripeljali v vas Zadlog, na koncu vasi smo povprašali , če smemo pri hiši parkirati naše
avtomobile. Gospa se je spomnila pohoda pred dvema letoma, ko smo popotovali po Idrijski poti.
Ljubeznivo nam je pokazala, kjer smemo parkirati, obenem nam je pojasnila po kateri poti se naj
napotimo na vrh, da bomo lažje prispeli gor.

 

Po kolovozu smo kmalu dosegli rob gozda, tu smo po nasvetu gospodinje zavili na gozdno cesto in se
v zavojih vzpenjali proti vrhu. Po uri vzpona se je pot prebila iz gozda, se je pa zato bolj strmo nagnila,
vedeli smo, da smo blizu cilja. Vsi upehani ,ampak srečni ,smo prišli na vrh. Sicer je zapihal mrzel
veter vendar smo se bolj trmasti vseeno povzpeli še na razgledni stolp, vredno se je bilo razgledati po
okolici. Občudovali smo pod hribom razprostranjeno vas Zadlog. Zadlog je gručasta vas, okrog
razporejene njive in poti. Razgledali smo se po okoliških hribih: Javornik, Čelkov vrh, cela rajda vzpetin okrog in okrog… morja pa nismo videli, koprenasta megla nam je zastirala pogled v daljave.

 

Spočiti in dobre volje smo se kmalu spustili nazaj v Zadlog. Zahvalili smo se gospodinji za gostoljubje
ter ji priznali, da morja nismo videli zaradi koprene.
Ob povratku smo se ustavili še blizu Godoviča ter si ogledali nedokončan železniški predor iz časov 1. svetovne vojne – progo bi naj zgradili do Gorice – politični preobrat  leta 1917 je te načrte prekinil.
Vračali smo se nasmejani in dobre volje.
 Besedilo  Anton Rajh,  fotografirali Anton Rajh, Vera Puhar in Ivo Puhar

(Skupno 38 obiskov, današnjih obiskov 1)