Razvoj prostora v arhitekturi – ceste, ulice, trgi

Peter Fister

Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in Mestna knjižnica Grosuplje gostita ciklus predavanj arhitekta in zaslužnega profesorja dr. Petra Fistra. Poslušali smo drugo predavanje iz ciklusa Razvoj prostora v arhitekturi – ceste, ulice, trgi.
Ceste so del arhitekture, imajo določen cilj in so namenjene nekemu dogajanju. Cesta je osnova državnosti, saj je država ceste uporabljala tudi za nadzor nad ozemljem. V rimski dobi so ob cestah pokopavali umrle in postavljali male templje. Z njimi so dokazovali, da so ljudje del tega ozemlja. Ceste so tlakovali s ploščami, rimska cesta od Ivančne Gorice do Krke je bila tlakovana z okroglimi kamni iz Save in Krke. Inkovska cesta je bila tudi lepo tlakovana, čeprav niso poznali kolesa. Ceste so bile državni simbol in to so še vedno. Srednji vek je ob cestah postavljal utrdbe za nadzor in zaščito. Tudi mostovi so utrdbe pred vstopom v mesto.
Ulice so zaprt prostor in nudijo najprej varnost, nato šele služijo prometu. Ščitijo jih vhodni stolpi v mesto in še vmesni prehodi. Ulice so v prostor postavljali tako, da so jih lahko nadzorovali s cerkvenih stolpov ali s stolpov mestnih hiš. Novi vek postavi človeka kot merilo v arhitekturi. Ulice usmerjajo pogled na izpostavljene stavbe, palače, cerkve. V 19. stoletju postanejo ulice in ceste vse bolj rezultat političnih ciljev in se vse bolj komercializirajo. Predvsem v zadnjem času nas veliki svetlobni napisi usmerjajo stran od arhitekture, komercializacija ulice prekrije arhitekturo.


Tehnizacija cest ne jemlje več za merilo človeka, ampak avtomobil. Postavlja se vprašanje, kje pa naj bi bil prostor za človeka? Ali pod zemljo, kar lahko pomeni tudi skrivanje ljudi in lažji nadzor nad njimi. Ali v zraku?
Trg je zaprt zaključen prostor. V antiki so se ceste zaključile s trgom, kjer so se ljudje srečevali, trgovali. V rimski dobi je forum – trg – prostor, kjer se zadržuje množica ljudi, ki jih je možno nadzorovati. Stavbe okoli trga so lepe, imenitne, kažejo simbol moči in oblasti. Tudi srednji vek pozna trge z lepimi hišami, okrašenimi s freskami. Novi vek spreminja oblikovanje trgov glede na različne stopnje specializacije (vatikanski trg – priprava na vstop v cerkev, parkirišče). V 20. stoletju je trg monofunkcionalen, pogosto podrejen političnim ciljem in želji po nadzoru. Pogosto so na trgih vodnjaki, ki prvi pritegnejo pogled in so običajno usklajeni z okoliškimi stavbami.
Če primerjamo stare in nove razglednice s podobami krajev, cest in trgov, vse pogosteje opažamo, da so arhitekturni elementi v drugem planu, v ospredju pa je tehnika (tramvaji, avtomobili …).
Arhitekt dr. Peter Fister ni kritiziral ureditve cest, ulic in trgov v naših krajih. Pokazal je primere iz različnih zgodovinskih obdobij in nam z dodatnimi vprašanji dal misliti, kako je ta del arhitekture urejen v naših krajih, kaj je urejeno prav in kaj narobe, kaj bi se dalo izboljšati. Z zanimanjem bomo prisluhnili v marcu novi temi o razvoju prostora v arhitekturi – o dvoriščih in notranjih prostorih.
Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Franci Zorko

Marija Samec

(Skupno 5 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , ,