Med karanteno zaradi koronavirusa so koncerti Barve glasbe in besede utihnili, toda ideje, kaj igrati in kaj recitirati, so ves čas tlele.

V torek, 8. junija 2021, pa so zapore popustile in tudi vreme se je ustalilo, da smo lahko prisluhnili koncertu na prostem pred Mestno knjižnico Grosuplje. Glasbeniki so izbrali skandinavske skladatelje, ki so ustvarjali na temo Mozartove opere Figarova svatba. Kvartet glasbenikov so sestavljali klarinetist Mate Bekavac, violinistka Mojca Menoni Sikur, violistka Gea Pantner Volfand in violončelist Martin Sikur. Zaigrali so dela Bernharda Henrika Crusella Kvartet v c-molu, op. 4, za klarinet, violino, violo in violončelo in Kvartet v Es-duru, op. 2, za klarinet, violino, violo in violončelo ter Franza Danzija Kvartet v B-duru, op. 6/II, “Figaro”. Izbrana odlomka iz komedije Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi in iz finskega narodnega epa Kalevala sta interpretirala člana Mestne knjižnice Grosuplje in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje Katja Bricelj in Franci Zorko.

Uvodno besedilo je napisala Katja Bricelj. Takole je povedala:

Lepo pozdravljeni po dolgem letu, ko nas je pandemija prisilila v osamitev. Draga zvesta publika, veseli smo drug drugega, kajne?

Tema, ki so jo naši glasbeniki pripravili za današnji koncert, je času primerna: smo na pragu poletja, veselja in smeha nam je primanjkovalo vso zimo in kaj je bolj veselega, radoživega in sproščenega kot svatba, »ta veseli dan« torej.

Ampak, kdo je Figaro? – Predvsem imamo opravka s štirimi genialneži. Naj jih naštejem: prvi – Pierre Augustin de Beaumarchais, drugi – Wolfgang Amadeus Mozart, tretji – Anton Tomaž Linhart in četrti – Gioacchino Rossini. A vsi trije so se vračali k prvemu.

Zazrimo se nazaj v čas razsvetljenstva in si zapomnimo letnico 1789. Ni si jo težko zapomniti. To je letnica francoske revolucije. No, vse se je dogajalo nekaj pred tem letom in nekaj po njem.

V tem času je bila na francoskem gledališkem odru samo ena mednarodna zvezda Pierre Augustin Corron de Beaumarchais in samo eno ime v rangu Don Kihota in D’Artagnana – Figaro.

Ta nadarjeni Beaumarchais (1732–1799 – 57 let), pisatelj, komediograf, pustolovec in zakulisni politik je imel silno razgibano življenje. Našel je pot na francoski dvor v času obeh Ludvikov, XV. in XVI., bil včasih v milosti, včasih v nemilosti (njegov Brivec je bil nekaj let prepovedan). V liku Figara so tudi očitne poteze samega avtorja.

Pravzaprav je nastala trilogija:

  1. komedija je Seviljski brivec, ki je bil uprizorjen leta 1775 in čez 40 let ga je Gioacchino Rossini uglasbil v še danes popularno opero z istim naslovom.
  2. komedija je Figarova svatba iz leta 1784, ki je že čez dve leti, leta 1786, zazvenela kot fantastična Mozartova opera, poleti 1790 pa Linhart že piše Matička.
  3. komedija je danes manj izvajana, imenuje se La mere coupable (Mama je kriva) iz leta 1792.

V prvi Figaro pomaga pri ženitvi grofa Almavive, v drugi se ženi Figaro, tretja pa se dogaja 20 let kasneje, ko Figaro in Suzana spet rešujeta grofovske zaplete.

In pri vseh uprizoritvah so bile težave. To je bila namreč doba velikih zgodovinskih in družbenih sprememb. Meščanstvo z revolucionarji je s silovito strastjo zahtevalo spremembe, na drugi strani pa so se rojalisti in cesarstva temu silovito  upirali. To so bila hudo nevarna leta. Redki so jo odnesli brez posledic, lahko si končal pod giljotino ali pa na vislicah. Tudi Beumarchais sam, ki je s Figarom spodbujal revolucionarne ideje, je na koncu komaj preživel revolucijo in umrl v revščini.

Dramatične spremembe so tedaj iz Francije preko Dunaja pljusknile tudi k nam. V krogu barona Žige Zoisa je deloval tudi naš odlični zgodovinar in prvi dramatik Anton Tomaž Linhart. Prav on je s peščico izobražencev izsilil slovenščini vstop v ljubljansko plemiško gledališče, kjer sta se šopirili le italijanščina in nemščina. In to je storil z »Županovo Micko« in veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Ko ju danes poslušamo, preslišimo marsikaj takega, kar pred 200 leti ni bilo le lahkotna zabava, marveč tudi ostra satira, hudo očitanje in obtožba. Cenzura jim je bila ves čas za vratom in to upravičeno, če se spomnimo Matičkovih besed na baronov račun: »Ali je kaj boljši kakor jaz? … Vzemi mu denarje, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil…«

Vse te letnice smo omenjali zato, da bi razumeli, kako presenetljivo hitro so po tedanji Evropi potovale ideje, s knjigami, z glasbo, seveda s kočijami …, brez telefonov, interneta in letal. In potovale so vse do severa. Švedsko-finski klarinetist in skladatelj Bernhard Crusell je bil rojen istega leta, kot je bil napisan Seviljski brivec – 1775. Navduševal ga je Mozart. Bil je najbolj mednarodno poznan finski skladatelj pred Sibeliusom. Njegov nemški sodobnik Franz Danzi (1763) pa je bil čelist in skladatelj. …«

Prvič je na koncertih Barve glasbe in besede v Grosupljem gostoval klarinetist Mate Bekavac, ki je umetniški vodja koncertov v Arboretumu Volčji potok, kjer so glasbeniki ponovili koncert Figaro na severu v okviru prireditev Mozart v rozariju.

Zapisala Marija Samec

Fotografije: arhiv Mestne knjižnice Grosuplje in arhiv Grosupeljskih odmevov

(Skupno 20 obiskov, današnjih obiskov 1)