Mestna knjižnica Grosuplje, 24. aprila 2015, ob 10. uri

Četrto predavanje prof. dr. Petra Fistra na UTŽO Grosuplje nas je popeljalo med slikarske upodobitve arhitekture. Predstavil nam je, kako so sodobniki po stilnih obdobjih razumevali likovne vrednote.
V Egiptu so slike in reliefi v templjih spodaj predstavljali zemljo, zgoraj nebo, vmes pa je bilo mesto za človeka. V stari Grčiji so obstajali trije slogi: arhaični, klasični in grško-italsko-helenistični. Človek je bil merilo za arhitekturo. Na slikah iz tega obdobja redko srečamo arhitekturo. V rimski antiki v Pompejih najdemo fresko, ki kaže seznam rimskih arhitekturnih elementov, ki jih priporočajo pri gradnji. V romaniki so stavbe grajene kot utrdbe. Na freskah vidimo donatorje, ki v rokah držijo cerkve, utrdbe. Arhitektura v tem obdobju mora pomeniti varnost in postaja simbol ideologije, filozofije: cerkev je simbol cerkvene moči ali človeka, ki jo je postavil. V gotiki je pomembna simbolika, razpoznamo jo po trikotniku, ki ponazarja tri božje osebe.
Arhitektura na slikah iz različnih dežel kaže različno podobo: na Nizozemskem je naslikano celo mesto, v Franciji pa je slika vezana na nek dogodek, ki je umeščen v arhitekturo, npr. zgodba o Mariji od oznanjenja do rojstva Kristusa. Sredi 15. stoletja, na višku gotike, na slikah opazimo tudi arhitekturo nižjih slojev. Hiše in cerkev so lesene, krite s slamo. V renesansi sledijo antičnim vzorom in začnejo slikati prostor s perspektivo v razmerju do človeka. Slike kažejo stavbe in mestne ulice, ki so varno grajene. Arhitekt se pokaže kot sooblikovalec narave. Slikar prilagodi izbor arhitekturnih elementov čustvom in stanju v naravi. V baroku je merilo arhitekturi lepota. Človeku je namenjen prostor za bivanje, za trgovanje in za zabavo. Klasicizem in historicizem posnemata kvalitetne oblike iz prejšnjih obdobij in umetnostni zgodovinarji vrednosti stila dolgo ne priznajo. Secesija na prelomu 19. v 20. stoletje ohranja lepoto stavb in zunanjost okrasi z elementi iz narave.
Nazadnje nam je profesor pokazal še sodobne plakate, ki so vabili na arhitekturne razstave, pa na sliki sploh ni bilo arhitekture. Kockaste stavbe zadnjega obdobja so slikarje spodbudile k šaljivim slikam o arhitekturi.
Peto predavanje na temo Po poti protiturških taborov – pri nas in na Koroškem – bomo poslušali na avtobusu, ko se bomo 15. maja podali vse do najsevernejšega tabora na Djekšah.

Prispevek pripravila: Marija Samec

(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , , ,