Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 1. decembra 2015

Nastopil je godalni sekstet Artes Liberales
Nastopil je godalni sekstet Artes Liberales
Polna dvorana
Polna dvorana

Drugi večer cikla Barve glasbe in besede je bil posvečen skladateljema Johannesu Brahmsu  in Arnoldu Schönbergu ter pesnikoma Simonu Jenku in Richardu Dehmelu.

Minula nedelja je bila prva adventna, zato smo se spomnili, kaj nam ta čas pomeni. Pesnik Ivan Gačnik je takole zapisal:

Prišel je čas adventa, na davne dni spomin,
ko so ljudje prosili, naj pride Bog z višin.
Pripravimo srce, iz raja Jezus gre,
če duše bodo čiste, pri nas ostal bo Bog.

Marija Samec je predstavila adventni čas in skladatelje
Marija Samec je predstavila adventni čas in skladatelje

Advent ali adventni čas (iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod) je čas pred božičem in je v krščanstvu namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva.

Adventni čas v katolištvu pomeni tudi začetek novega liturgičnega leta. Liturgična barva v tem času je vijolična in pomeni spokornost. Včasih so se v adventu postili, vsekakor pa v tem času ni bilo ženitovanj, plesov in hrupnih zabav. Po drugi svetovni vojni je k nam iz nemške soseščine prišel adventni venec iz zimzelenega rastlinja in s štirimi svečami, ki jih postopoma prižigamo po eno na vsako od štirih adventnih nedelj, tako da zadnjo nedeljo pred božičem gorijo vse štiri. Advent je čas duhovne in zunanje priprave na praznovanje božiča. In najlepše nas v ta posvečeni čas vpelje glasba.

Lani smo v tem času poslušali glasbo in pesmi z božično tematiko, letos pa so se naši glasbeniki odločili za skladatelja Brahmsa in Schönberga, recitatorji pa so izbrali pesmi Simona Jenka iz cikla Obrazi, ki smo jih slišali med Brahmsovo glasbo, ki jo je prav tako navdihnila narava. Arnold Schönberg je svojo skladbo napisal po motivu Dehmelove pesmi Ozarjena noč.

Glasbeniki med izvedbo Brahmsovega godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18
Glasbeniki med izvedbo Brahmsovega godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18

Nihče izmed velikih nemških skladateljev druge polovice 19. stoletja ni posvetil toliko energije komorni glasbi kot Brahms. Njegov samotni in otožni značaj se najbolj kaže prav v njegovem izredno bogatem komornem opusu. V njej je dosegel svoj najbolj osebni izraz.

Recitatorji
Recitatorji

Navdih je dobival v ljubezni do narave, ki ga je spremljala že od otroštva. Gore, samotno podeželje, reke in gozdovi so mu, enako kot nekoč Beethovnu, prinašali navdih in ga polnili z ustvarjalno energijo. Poreče ob Vrbskem jezeru je na primer opisal kot kraj, »kjer se spreletava toliko melodij, da moraš biti previden, da jih ne pohodiš«. Prvi godalni sekstet je nastal v letih 1859 in 1860. Delo se po oblikovni značilnosti in temnem, skoraj orkestralnem zvoku, bliža simfoniji z občuteno melodiko. Morda ga je Brahms prav zato imenoval »dolga sentimentalna skladba«. Pesmi Simona Jenka iz cikla Obrazi so med štirimi stavki Brahmsovega godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18, brali člani knjižnice in Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje: Rozi Fortuna, Kristina Oblak, Martin Oblak, Ivo Puhar, Marija Samec in Franci Zorko.

Aplavz ob koncu izvedbe Schönbergove Ozarjene noči
Aplavz ob koncu izvedbe Schönbergove Ozarjene noči
Katja Bricelj je prebrala Dehmelovo pesem Ozarjena noč
Katja Bricelj je prebrala Dehmelovo pesem Ozarjena noč

Schönberg, ki je med svoje največje vzornike štel tako Brahmsa kot Wagnerja, je v svojem najbolj znanem delu, Ozarjeni noči za godalni sekstet, združil do tedaj dva nezdružljiva svetova: Brahmsovega in Wagnerjevega. Prav zato skladbi kritiki ob prvi izvedbi leta 1902 niso bili preveč naklonjeni. Motila pa jih je tudi programska osnova skladbe, ki jo je Schönberg našel v istoimenski Dehmelovi izrazito dekadentni pesmi, ki skuša opraviti z moralnimi predsodki.

Z občutkom jo je prebrala Katja Bricelj. V njej pesnik išče rešitev konflikta, ki izvira iz eksistencialnega protislovja med naravnimi potrebami in družbenimi konvencijami. Pri tem imajo odločilno vlogo čustveni vzgibi, ki jih sproža lepota zunanje narave. Ozarjeno noč je Schönberg napisal leta 1899 v pičlih treh tednih, ozadje njenega nastanka pa je povezano z ljubezensko zgodbo. Schönberg se je namreč v tistem času zaljubil v Mathildo, sestro svojega učitelja Zemlinskega, in tako v ustvarjalni vročici napisal čudovito delo, ob katerem smo vsi uživali.

Ansambel Artes Liberales sestavljajo violinistki Kana Matsui in Mojca Menoni Sikur, violistki Gea Pantner Volfand in Mateja Ratajc ter violončelista Gregor Fele in Martin Sikur
Ansambel Artes Liberales
Navdušeno občinstvo
Navdušeno občinstvo

Nastopil je ansambel Artes Liberales, šest izjemnih glasbenikov: violinistki Kana Matsui in Mojca Menoni Sikur, violistki Gea Pantner Volfand in Mateja Ratajc ter violončelista Gregor Fele in Martin Sikur. Zvok šestih godal je napolnil dvorano knjižnice in navdušil poslušalce. Še naslednji dan, ko smo se srečali v knjižnici ali na cesti, niso mogli pozabiti čudovite glasbe in recitacij, ki so skupaj ustvarili čaroben večer kot uvod v čas, ko je okoli nas že vse v pričakovanju božiča in novega leta.

Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Vera Puhar in Vida Curk

(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: ,