Koščakova soba v Mestni knjižnici Grosuplje, 30. januar 2010
Bralni klub Beremo ob kmečki peči goji ljubezen do slovenske književnosti. Medse radi povabimo dr. Glavana, vnetega raziskovalca slovenskih pisateljev. Konec lanskega leta je izšla knjiga Rudolf Maister – sto let severne meje, pri kateri je sodeloval z obširnim življenjepisom generala Maistra. Zgodovinar Igor Grdina je v njej spregovoril o odločilnih dneh novembra 1918, Alenka Puhar o generalovih kipih, maistrovinah v kulturni krajini. Milček Komelj se je posvetil Maistrovemu likovnemu ustvarjanju, portretom in spomenikom. Študije o Maistrovi vsestranski ustvarjalnosti so prispevali še Andrej Misson o uglasbenih pesmih Rudolfa Maistra, Alenka Juvan o rojstni hiši v Kamniku, Peter Krečič o Plečnikovih načrtih za Maistrov nagrobnik, Milan Lovrenčič o društvu General Maister, Vlasta Stavbar pa o bogati Maistrovi knjižnici, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Bogat izbor dokumentarnega in slikovnega gradiva je posredoval Primož Premzl, izbor ponatisov spominskih člankov je pripravil Aleš Berger.

Dr. Glavan je v sredo, 30. januarja 2019, v Koščakovi sobi v Mestni knjižnici Grosuplje, predstavil predvsem svoj prispevek v knjigi. Seznanil nas je z več plastmi Maistrove osebnosti, od umetniško-ustvarjalnega delovanja do politično-vojaškega.
General Maister je rasel ob knjigi in meču. Njegov oče je bil državni uslužbenec, ki je kot del uniforme nosil sabljo, mati pa je bila iz učiteljske in bogate gostilničarske družine. Zato ni čudno, da se je Rudolf odločil postati vojak, a hkrati je znal ceniti tudi knjige, saj je načrtno zbiral stare zapise in tiske ter kupoval nova dela ter seveda tudi pesnil.
Svoje sledi je med drugim pustil v Kamniku, Ljubljani, Mariboru in Uncu. Maister je bil človek poguma in rojen voditelj, ki so mu vojaki in drugi sodelavci brez zadržkov sledili. Imel je povezovalno in odločevalno moč, ki ga je potem pripeljala do položaja generala v odločilnih dneh v novembru 1918, ko je naredil načrt za mobilizacijo slovenske vojske za ubranitev severne meje. Znal se je v odločilnih trenutkih odločati pravilno in hitro. Tako je odigral pomembno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je združila južnoslovanske narode nekdanje Avstro-Ogrske.
V zbornik so vključili tudi Maistrovo drugo pesniško zbirko z naslovom Kitica mojih, v katero je avtor zbral domoljubne in osebnoizpovedne pesmi.
Maistru in borcem za severno mejo se je tudi iz naših krajev pridružilo nekaj borcev. Dr. Glavan je organiziral skupino v okviru Domoznanske zbirke Mestne knjižnice Grosuplje, ki zbira podatke in slikovno gradivo o Maistrovih borcih iz naših treh občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
Napisala Marija Samec

Fotografiral Franci Zorko