PB180027Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 18. novembra 2014, ob 19. uri

PB180037Večeri glasbe in besede, ki jih sooblikujejo Mestna knjižnica Grosuplje, Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje ter izvrstna glasbenika violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur s svojimi gosti, so se uveljavili kot zanimivi glasbeni in besedni dogodki. Znani besedni ustvarjalci, ki se odzovejo povabilu, pomagajo oblikovati obiska vredne večere.
Klavirski trio Ars musica, v katerem poleg zakoncev Sikur igra še pianistka Jerneja Grebenšek, so zaigrali Beethovnovo scensko glasbo Klavirski trio v d-duru op. 70/1, imenovano Trio duhov, napisano za uprizoritev Shakespearovega Macbetha. To dramo je poleg Otona Župančiča prevedel tudi Milan Jesih, zato smo ga povabili v goste, da bi nam povedal, kako poteka prevajanje klasičnih dramskih del.

PB180010Da bi bolje razumeli, kaj sporoča Shakespearov Macbeth gledalcu današnjega časa, nam je v obširnem uvodnem eseju do potankosti razložila Katja Bricelj. Čarovnice Macbethu namignejo, da bo postal kralj. Misel ga obsede in na poti do prestola ne izbira sredstev.
Shakespeare je kakor svet ali kakor življenje. Vsaka doba najde v njem tisto, kar išče in kar bi rada sama videla. Bralec ali gledalec 21. stoletja pa bere oziroma gleda Macbetha skozi očala lastnih izkušenj. Ne more drugače. Po izkušnjah Auschwitza, Roga in Hude jame, Srebrenice in balkanske morije boj za oblast zaznamujejo zločini.
PB180020V prizoru, ko tri čarovnice napovedo Macbethu in soborcu Banqu usodo, so nastopili slušatelji UTŽO: Biserka Lesjak, Kristina Oblak in Branka Šinkovec, vlogo Macbetha je odigral Ivo Puhar, Banqua pa Martin Oblak, edini z igralskimi izkušnjami. Za večino je pa bil to prvi igralski odrski nastop. Kot Lady Macbeth je blestela Katja Bricelj.
Beethoven je razmišljal o operi, pa ga je temačna snov Macbetha od tega odvrnila, napisal pa je poskusno nekaj stavkov, preden se je dokončno odpovedal načrtom. Tri stavke so odigrali glasbeniki tria Ars musica. Prvi in tretji stavek sta bolj vedra, živa in polna hudomušnosti, drugi stavek pa je skrivnosten in temačen. Z gledališkega lista smo lahko prebrali zanimiv pogled na osebnost Beethovna skozi roman Harukija Murakamija Kafka na obali.
PB180035Sledil je še pogovor s pesnikom, dramatikom in prevajalcem Milanom Jesihom.
PB180032K prevajanju Shakespeara je bil pozvan, saj tudi prevodi jezikovno zastarijo. Počaščen je bil, hkrati pa je čutil veliko odgovornost. Prisluhnil je igralcem in včasih popravil tekst. Tudi sam ustvarja drame, vendar pravi, da dolge zgodbe ne obvlada, zato raje piše radijske igre. Kot pesnik je zaslovel s soneti. Njegovo je besedilo za popevko Lastovke, ki jo je recitirala, refren pa zapela bibliotekarka Tanja Zavašnik.
Na pogovoru po koncertu smo pogrešali glasbenika, zakonca Sikur, ki sta iz občutka odgovornosti do organizatorjev in obiskovalcev odigrala koncert bolna. Prelep večer, zapolnjen z glasbo in besedo, je še dolgo odmeval med obiskovalci.
Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Vera Puhar

(Skupno 3 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , , , ,